Jordanska volilna komisija je objavila rezultate torkovih parlamentarnih volitev, po katerih je relativno večino [poslanskih mest] osvojila opozicijska Fronta islamske akcije. 56 odstotkov glasov ji je prineslo 31 od 138 mest v spodnjem domu parlamenta. Fronta je s tem potrojila število svojih poslancev. To je hkrati najboljši volilni rezultat islamistov po letu 1989. Fronta islamske akcije, ki je stranka organizacije Muslimanska bratovščina v Jordaniji, ima največ podpore med državljani palestinskega porekla v večjih mestih, kjer pa je volilna udeležba tradicionalno nizka. Fronta med drugim zagovarja razveljavitev mirovnega sporazuma z Izraelom. S tem nasprotuje kraljevi vladi, saj je jordanska vojska aprila sodelovala v obrambi Izraela pred iranskim raketiranjem po izraelskem napadu na iransko ambasado v Siriji. Volilna udeležba je bila zgolj 36-odstotna, kar je še vedno za okrog deset odstotkov več kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2020. Torkove volitve so bile prve po reformi volilne zakonodaje, po kateri volilni upravičenci lahko za 97 poslanskih mest volijo posamezne kandidate iz volilnih okrajev, za 41 poslanskih mest, ki niso deljena po okrajih, pa so volili celotne liste političnih strank. Jordansko vlado de facto vodi kralj, ki ima tudi pravico veta na vse odločitve parlamenta. Po blagi reformi iz leta 2011 parlament izvoli kralju podrejenega premierja.

Norveško ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da so odpravili embargo na izvoz orožja v Turčijo. Embargo je Norveška uvedla jeseni 2019 po turški invaziji v Rojavo v Siriji. Poleg Norveške so izvoz orožja v Turčijo omejile še Francija, Nemčija, Švedska, Finska, Italija, Španija in Kanada. Turška vojska je invazijo v večinsko kurdsko regijo na severozahodu Sirije začela oktobra 2019, potem ko je takratni ameriški predsednik Donald Trump ukazal umik ameriških vojakov iz nje, s čimer je dal turški vojski dovoljenje za napad. Tiskovni predstavnik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana İbrahim Kalın je pred invazijo napovedal genocid, rekoč, da nameravajo, citiramo, »popraviti« demografsko sliko regije. Po invaziji je turška vojska zasedla okrog 30 kilometrov širok pas ob meji med Turčijo in Sirijo. Izvoz orožja z Norveške v Turčijo je bil leto pred tem vreden dobre 3,6 milijone evrov.

Ameriška vlada je odobrila vojaško pomoč Egiptu v višini dobre milijarde evrov. Gre za celoten predviden letni znesek, medtem ko je prejšnja leta ameriška vlada Egiptu odtegovala za slabih 300 milijonov evrov vojaške pomoči, po njihovih besedah zaradi nespoštovanja človekovih pravic. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je pojasnil, da ima tokrat prednost nacionalna varnost. V egiptovski prestolnici Kairo potekajo pogajanja med izraelsko vlado in palestinskim Hamasom. Poleg tega spomnimo, da je Egipt na svoji strani meje z Gazo zgradil zid proti palestinskim beguncem.    

Izraelska vojska je bombardirala šolo pod upravo Združenih narodov v Nusejratu v Gazi. Pri tem je ubila 18 ljudi, med njimi šest delavcev Agencije Združenih narodov za palestinske begunce UNRWA. Po podatkih te agencije okrog 12 tisoč beguncev iz drugih delov enklave uporablja šolo kot zatočišče. To je šestič v zadnjem mesecu, da je izraelska vojska bombardirala šole. Vojska danes bombardira še mesta Rafa, Han Junis in Džabalija, kjer je do sedaj ubila še 20 ljudi. Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska aretirala 40 Palestincev, večinoma na severu ozemlja, kjer že 15. dan poteka izraelska ofenziva. Vojska trenutno oblega begunsko taborišče Far’a pri mestu Nablus. V ofenzivi na Zahodnem bregu je izraelska vojska do sedaj ubila 50 ljudi, glavna dejavnost okupatorskih vojakov pa je uničevanje infrastrukture in domov. V Tulkarmu in Nur Šamsu so izraelski vojaški buldožerji uničili za dva in pol kilometra vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, s čimer so okrog 33 tisočim prebivalcem odvzeli dostop do vode.

Kenijski sindikat letaliških delavcev je z vlado podpisal sporazum o vrnitvi na delo in s tem prekinil stavko, ki jo je začel dan pred tem. Delavci so protestirali proti sporazumu med kenijsko vlado in indijsko družbo Adani, ki v zameno za prenovo mednarodnega letališča Jomo Kenyatta in izgradnjo dodatne vzletno-pristajalne steze in terminala družbi podeljuje pravico do upravljanja letališča v prihodnjih 30 letih. Sindikat je ob tem dejal, da se bojijo, da bo sprememba prinesla izgubo delovnih mest in slabše delovne pogoje. Delavci so prvotno s stavko zagrozili že v ponedeljek. Dogovor med kenijsko vlado in indijsko družbo je sicer v začetku tedna začasno ustavilo kenijsko višje sodišče. Sprejem dogovora bo ustavljen, dokler sodišče ne obravnava primera, ki ga je zaradi spornega dogovora vložila odvetniška družba in kenijska komisija za človekove pravice.

Več tisoč protestnikov v Buenos Airesu je protestiralo pred stavbo parlamenta, potem ko njegovi poslanci niso potrdili zvišanja pokojnin. Policija je proti protestnikom uporabila solzivec in gumijaste naboje, dvanajst jih je ranila in tri aretirala. Argentinski predsednik Javier Millei je prejšnji teden dal veto na okrog osemodstotno zvišanje pokojnin, ki sta ga oba doma parlamenta konec prejšnjega meseca potrdila. Za razveljavitev veta bi parlament potreboval dvotretjinsko večino, vendar je včeraj 153 poslancev glasovalo za povišanje, 87 poslancev, ki jih je Milei razglasil za heroje, pa je glasovalo proti povišanju, osem se jih je vzdržalo. Milei je zvišanje pokojnin označil za fiskalno neodgovorno, pred vetom pa je z odlokom povečal financiranje obveščevalni agenciji za okrog sto milijonov evrov, kar predstavlja sedemkratno povečanje. Letna inflacija v Argentini je skoraj 240-odstotna, mesečna pa je bila v zadnjih štirih mesecih 4,2-odstotna.

Južnokorejska vlada je za dva tedna razglasila izredne zdravstvene razmere zaradi zdravniške stavke. Premier Han Deok-su je sporočil, da bo vlada izkoristila vse možne kapacitete in povečala izplačila iz zdravstvenih zavarovanj za zdravnike, ki delajo. Že prejšnji teden je vlada za delo na urgencah mobilizirala vojaške zdravnike. Zdravniška stavka v Južni Koreji se je začela februarja, ko je več tisoč zdravnikov, večinoma specializantov, zapustilo delovna mesta iz protesta proti napovedanemu povečanju števila vpisnih mest na medicinskih fakultetah. 

Albansko posebno tožilstvo proti korupciji je vložilo tožbo proti vodji albanske opozicije in nekdanjemu premierju Saliju Berishi. Obtožujejo ga, da je leta 2008 kot predsednik vlade spreminjal zakonodajo tako, da je vlada privatizirala športne objekte v korist njegove družine. Po trditvah tožilstva sta Berisha in njegov zet skupaj pridobila več kot pet milijonov evrov. Berisha, proti kateremu preiskava poteka že od lanskega oktobra, od decembra pa je v hišnem priporu, trdi, da je žrtev političnega preganjanja s strani trenutnega premierja Edija Rame.