Čilska vlada je razglasila izredne razmere zaradi izpada elektrike, ki ga je povzročila okvara na visokonapetostnem daljnovodu na severu države. Vlada je zaradi izpada uvedla policijsko uro med deseto uro zvečer in šesto uro zjutraj in na ulice vpoklicala oborožene sile. Predsednik države Gabriel Boric je sporočil, da je brez elektrike ostalo okoli osem milijonov ljudi, kot krive za izpad pa je obtožil zasebna podjetja. V prestolnici Santiago so začasno ustavili delovanje podzemne železnice in vse potnike evakuirali. Ministrica za notranje zadeve Carolina Toha je naznanila, da bodo bolnišnice, državne institucije in zapori za zagotavljanje elektrike vklopili rezervne generatorje. Operator električnega sistema je sporočil, da je bilo omrežje v veliki meri ponovno vzpostavljeno. 

Poslanci ukrajinskega parlamenta so v drugem poskusu soglasno sprejeli resolucijo, s katero so potrdili legitimnost predsednika Volodimirja Zelenskega. V resoluciji so poudarili, da je Zelenskega ljudstvo izvolilo na svobodnih, transparentnih in demokratičnih volitvah ter da njegovega mandata ne preizprašuje ne ljudstvo ne parlament. Glasovanje o resoluciji je sledilo izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika označil za diktatorja. Za Zelenskega, ki se mu je redni mandat iztekel maja lani, a ostaja na položaju zaradi razglašenih vojnih razmer, resolucija služi kot simbolična podpora njegovi oblasti. O resoluciji so poslanci prvič glasovali v ponedeljek, a je takrat niso sprejeli, saj je zanjo glasovalo 218 poslancev, za sprejetje pa je bilo potrebnih 226 glasov. Ponedeljkovega glasovanja se je vzdržalo 54 poslancev, med drugim 38 članov predsednikove stranke Sluga ljudstva. 

Romunske opozicijske stranke Zavezništvo za zedinjenje Romunov, Stranka SOS in Stranka mladih so vložile nezaupnico proti vladi, ki jo vodi Marcel Ciolacu iz vrst socialdemokratov. Ciolacu je sporočil, da premierskega položaja ne namerava zapustiti. Desničarske opozicijske stranke trdijo, da je vlada, ki jo je imenoval predsednik države Klaus Iohannis, ki je odstopil pred dvema tednoma, nelegitimna. Iohannis je odstopil pred glasovanjem o nezaupnici, ki jo je s prej omenjenimi strankami vložilo tudi nekaj poslancev Unije Rešimo Romunijo. Predsedniški položaj je začasno prevzel dotedanji predsednik senata Ilie Bolojan iz Iohannisove Nacionalliberalne stranke. Iohannisu bi moral mandat poteči konec decembra po predsedniških volitvah, na katerih je slavil Călin Georgescu, a je ustavno sodišče razveljavilo izid volitev in Iohannisu podaljšalo mandat. Ponovitev predsedniških volitev je predvidena v maju. 

Senegalska vlada in Gibanje demokratičnih sil Casamance, krajše MFDC, sta podpisala mirovni sporazum. Dogovor sta obe strani sklenili ob posredovanju predsednika Gvineje, Bissau Umaroja Sissoca Embaloja. Gibanje MFDC se je od leta 1982 borilo za neodvisnost regije Casamance na jugu Senegala, leta 2023 pa je okoli 250 borcev gibanja orožja predalo oblastem.  

Predsednik vlade Cookovih otokov Mark Brown je prestal glasovanje o nezaupnici, ki jo je vložil vodja opozicijske stranke Združena stranka Cookovih otokov, Teariki Heather. Proti nezaupnici je glasovalo trinajst poslancev 24-članskega parlamenta, devet poslancev je glasovalo za, dva sta se glasovanja vzdržala. Heather je med drugim kot razlog za glasovanje o nezaupnici navedel Brownov predlog za uvedbo potnega lista Cookovih otokov, s čimer je, kot pravi Heather, ogrozil odnos z Novo Zelandijo, katere pridružena država so Cookovi otoki. Predlog je Brown opustil po posvetovanju z novozelandskimi oblastmi, ki so opozorile, da bi se morali imetniki novega potnega lista novozelandskemu odpovedati. Kot razlog za glasovanje o nezaupnici je Heather podal tudi dogovore na področju izobraževanja in globokomorskega rudarjenja, ki jih je Brown sklenil s kitajskimi oblastmi. V okviru dogovora bodo kitajske oblasti Cookovim otokom zagotovile skoraj štiri milijone evrov nepovratnih sredstev. Proti dogovorom je v prestolnici Avarua prejšnji teden protestiralo okoli 400 ljudi. 

Palestinsko odporniško gibanje Hamas je sporočilo, da je z oblastmi sionistične tvorbe Izrael doseglo dogovor glede izpustitve 620 palestinskih zapornikov. Izrael je v soboto prekinil predajo talcev in zadržal zapornike, ki bi jih moral glede na dogovor o prekinitvi ognja izpustiti. Hamas je potrdil, da bo izmenjava zapornikov za trupla štirih izraelskih talcev, ki jo bodo nadzorovali predstavniki Egipta, potekala jutri. V okviru dogovora bosta obe strani izpolnili pogoje, ki jih narekuje prva šesttedenska faza sklenjenega premirja, ki se bo končala v soboto. 

Izraelska vojska je izvedla zračne napade na jugu Sirije v bližini mesta Dara in v okolici Damaska. Po navedbah genocidne vojske so v zračnih napadih obstreljevali vojaške tarče, poveljniške centre in več orožarskih skladišč. Bombardiranje je sledilo sirski konferenci o narodnem dialogu, ki jo je sklicala nova sirska vlada, na kateri so predstavniki oblasti zahtevali umik sionistične vojske iz demilitariziranega območja, določenega s premirjem med Sirijo in Izraelom leta 1974. Premirje nova sirska vlada še vedno priznava, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa zatrjuje, da določila premirja niso več v veljavi, saj je bilo premirje sklenjeno s prejšnjo oblastjo. Politični vodja genocida v Gazi je dejal tudi, da sionisti ne bodo dovolili prisotnosti sirske vojske južno od Damaska. 

Izrael terorizira tudi Zahodni breg. Izraelske oborožene sile so izvedle racijo v šoli v bližini Hebrona na Zahodnem bregu, v kateri so aretirali dva učenca. Sionistične sile so prav tako aretirale več Palestincev v Tulkaremu, Nablusu in Betlehemu.

Slovenska demokratska stranka, krajše SDS, je v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot so navedli v SDS, s predlogom želijo preprečiti dodatno obremenitev gospodarstva in ukiniti načrtovani prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pri SDS so zapisali, da vlada predsednika vlade Roberta Goloba z med drugim obveznim zdravstvenim prispevkom poslabšuje socialni položaj državljanov. Obvezni zdravstveni prispevek, ki znaša 35 evrov na mesec, se bo prvič uskladil s prvim marcem in bo predvidoma znašal 37,17 evra.