Ne tako Red Hot Čile ustava
V Čilu so izglasovali člane skupščine za pisanje nove ustave. Skupščina je po novem sestavljena iz 51 članov, največ sedežev – 23 – pa je dobila desničarska, neopinočetistična Republikanska stranka, ki nasprotuje spreminjanju ustave. Združene desne stranke pod imenom Aliansa so dobile 11 sedežev, Enotnost za Čile, koalicija levičarskih strank, ki vključuje tudi stranko predsednika države Gabriela Borića, je dobila 16 sedežev. Glede na to, da skupščina predlog ustave lahko predlaga z dvotretjinsko večino, je očitno, da bo predlog ustave, ki bi zamenjala tisto iz časa diktature Augusta Pinocheta, tokrat pisala desnica. Levica je že bila na potezi, a so lanskega septembra Čilenci predlog ene najbolj progresivnih ustav na svetu na referendumu zavrnili.
Parlament, v katerem Borićeva koalicija levih strank nima večine, je po referendumu spremenil način oblikovanja nove ustavodajne skupščine. Skupščina, ki je oblikovala spodleteli predlog ustave, je imela 155 članov, od tega 17 zagotovljenih za staroselske skupnosti. Vanjo je ljudstvo izvolilo množico civilnodružbenih aktivistov brez strankarskih izkaznic. Sestavo nove ustavodajne skupščine pa je desnica v parlamentu zasnovala po modelu senata, zgornjega doma parlamenta. To pomeni, da so imele stranke na novih volitvah v skupščino tokrat glavno besedo. Zgolj en sedež je pripadel predstavniku staroselske skupnosti. Vsaka stranka je na regijo lahko dobila do pet sedežev, staroselska skupnost pa bi lahko dobila največ dva sedeža. Število žensk in moških v skupščini bo enako. Preden bo skupščina junija začela z delovanjem, bodo pravniki pripravili osnutek nove ustave. Na podlagi tega bodo člani skupščine sestavili predlog nove ustave, decembra pa bo o njem potekal referendum.
Republikansko stranko vodi José Antonio Kast, ki je v drugem krogu predsedniških volitev izgubil proti Gabrielu Boriću. Kast je Republikansko stranko ustanovil dve leti pred tem, ker je menil, da je dominantna desna stranka Neodvisna demokratska zveza premalo desna in preveč kritična do Augusta Pinocheta. Kast, divje neoliberalni politik, je sin nadporočnika v Hitlerjevem Wehrmachtu in brat Miguela Kasta, čikaškega fanta in vodje čilske centralne banke v času Pinochetove vladavine. Republikanska stranka pod vodstvom Kasta je torej na volitvah v ustavodajno skupščino osvojila toliko sedežev, da lahko blokira vsakršne po levičarstvu dišeče spremembe. Več pove Stefano Palestini, profesor mednarodnih odnosov in politologije na Katoliški univerzi v Čilu in Univerzi v Trentu.
Prvi poskus spreminjanja ustave je umrl lansko leto, ko je na referendumu v začetku septembra 62 odstotkov volivcev zavrnilo takratni predlog nove ustave. Ta je predvidevala zagotovljen dostop do javnega zdravstva, legalizacijo splava, večjo vlogo sindikatov, enako število žensk in moških v državnih organih, pravico do izobraževanja, stanovanja, čistega zraka in hrane ter pokojnine. Poleg tega je predvidevala tudi strožje varovanje narave ter povečanje avtonomije staroselskih skupnosti.
Da si Čilenci želijo novo ustavo, je postalo jasno pred tremi leti – takrat je zanjo glasovalo skoraj 80 odstotkov volivcev. Veljavno ustavo veliko Čilencev razume kot enega glavnih razlogov za socialne razlike, ki se samo še večajo. Ta ustava je v veljavi od leta 1980, to je še iz časa Pinochetove diktature, ki je trajala od leta 1973 do 1990. Prvi amandma ustave je bil sprejet leta 1989, od takrat pa lahko naštejemo 12 let, ko v državi niso sprejeli nobenih ustavnih amandmajev. Kljub vsem spremembam ustava vlogo države pri regulaciji zasebnega sektorja močno omejuje. Po državnem udaru proti Salvadoru Allendeju so jo spisali po vzoru ameriških liberalnih ekonomistov, predvsem Miltona Friedmana, idola vseh neoliberalcev. Referendum o novi ustavi je bil posledica ljudskih nemirov in vstaj leto prej, torej leta 2019. Povod za vstaje je bila podražitev vozovnic za podzemno železnico v Santiagu, glavnem mestu Čila. V državi je vladalo splošno nezadovoljstvo, spremembo ustave pa so politiki predstavili kot dejanje za pomiritev ljudstva. Več pove Palestini.
Proti lanskemu predlogu ustave se je postavila predvsem elita desnega pola, ki jo je zaskrbelo, da lahko izgubi pravico do zasebne lastnine. Ustava je naletela tudi na nasprotovanje katoliške cerkve, ki je nasprotovala pravici do svobodne izbire etnične in spolne identitete. Sprejetje ustave je na drugi strani javno podpiral Borić, ki je s predsedovanjem začel marca lani po zmagi v drugem krogu volitev leto prej. O spremembah političnega ozračja v zadnjih treh letih in razlogih za neuspeh prejšnjega predloga nove ustave spregovori Palestini.
Prejšnja skupščina za pripravo nove ustave se od sedanje razlikuje ne samo po številu članov, temveč tudi njihovem profilu. V novi skupščini za razliko od prejšnje dominirajo politične stranke.
Borić se je poleg spreminjanja ustave lotil tudi mnogih reform, ki se jih prejšnje vlade niso, a do sedaj še nobene reforme ni uspel spraviti skozi parlament, kjer vladna koalicija nima večine. Zakaj se ravno zdaj v Čilu dogajajo tako korenite zakonodajne spremembe, razloži Palestini.
Marca je čilski parlament s 73 glasovi proti in 71 za za las zavrnil Borićev predlog davčne reforme, ki bi omogočila izvedbo predvidenih socialnih reform, predvsem financiranje zdravstvenega in šolskega sistema ter zvišanje pokojnin. Reforma je predvidevala spremembe davkov na prihodek in premoženje, omejitev izjem pri davkih, ukrepe proti utaji davkov in večje financiranje spodbujanja plačevanja davkov. Zvišala bi davke najbogatejšim in uvedla nov davek na rudarstvo ter namenila nekaj več kot tri in pol odstotka državnega bruto proizvoda za socialne reforme. Trenutno Čile za prej omenjena področja namenja 21 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je manj od južnoameriškega povprečja in tudi povprečja držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj – to se giblje okoli 30 odstotkov. Borić je kljub neuspehu napovedal, da bo vztrajal pri davčni reformi. Nov predlog davčne reforme lahko vloži naslednjega marca. Predlogu so nasprotovali predvsem desni člani parlamenta, k porazu pa je pripomogla odsotnost treh levih poslancev, katerih glas bi lahko korenito spremenil izid. Kdo so bili podporniki in nasprotniki davčne reforme, pojasni sogovorec.
Borićeva vlada je novembra lani v parlamentu predstavila tudi predlog pokojninske reforme, ki bi postopno zvišala osnovno pokojnino za četrtino. Osnovna oziroma najnižja pokojnina bi tako znašala nekaj manj kot 250 evrov na mesec in pripadala vsem, razen najbogatejšim desetim odstotkom prebivalcev. Povprečna pokojnina v Čilu trenutno znaša 375 evrov mesečno za moške in nekaj manj kot 250 evrov za ženske. Četrtina čilskih upokojencev tako živi pod pragom revščine. Pokojninski prispevki delavcev bi se zvišali z 10 na 16 odstotkov; od tega bi polovica šla na individualne račune delavcev, druga polovica pa v državno blagajno. Po trenutni ureditvi delavci 10 odstotkov bruto plače odštejejo za zasebne pokojninske sklade, znane kot AFP. Dobički AFP-jev predstavljajo skoraj deset odstotkov čilskega bruto domačega proizvoda. Zasebni pokojninski prihranki bi tudi po reformi ostali zasebni, prav tako bi jih svojci še vedno lahko podedovali. Borićev predlog, po katerem bi pol prispevkov za pokojnine šlo za zasebno varčevanje, pol pa v javno pokojninsko blagajno, je torej bil kompromis. Sprva je Borić hotel zasebni del ukiniti. A hkrati bi reforma povišala skupni prispevek. Pokojninska reforma je bila trn v peti vseh čilskih vlad zadnjih petnajst let. Pokojninski reformi je poleg opozicije nasprotovala tudi koalicijska Komunistična stranka. Predloga davčne in pokojninske reforme sta bila tako zavrnjena. Zakaj, pojasni sogovorec.
Borić je lansko leto napovedal tudi šolsko reformo, ki se še ni materializirala. Obljublja izbris študentskih dolgov, ki po vladnih izračunih znašajo okoli štiri in pol milijarde evrov, in širitev javnega visokega šolstva. Prav tako bi izboljšali javni osnovnošolski in srednješolski sistem ter zagotovili financiranje javnih vrtcev. Konec prejšnjega meseca je čilski predsednik napovedal tudi zdravstveno reformo, ki predvideva predvsem modernizacijo zdravstvenega sistema in več ukvarjanja s skrbjo za duševno zdravje. Idejo reforme, ki sicer še ni spisana, podpira tudi Panameriška zdravstvena organizacija.
Kakšne so možnosti, da Boriću uspe izpeljati napovedane reforme in kaj mu pri tem povzroča največje preglavice, za konec Kultivatorja pojasnjuje Palestini.
Vir fotografije: Carlos Figueroa, Wikimedia Commons
Dodaj komentar
Komentiraj