Odstopilo je devet od 16 občinskih svetnikov v Radencih, zaradi česar je župan Roman Leljak napovedal predčasne volitve v občinski svet. Odstopilo je šest članov z županove liste in po en svetnik iz vrst Gibanja Svoboda, Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije. Vsi z izjemo Janeza Konrada iz Svobode so del županove koalicije, ki v svetu ni imela večine. Tako opozicija, katere neformalni vodja je Bogdan Lesjak iz Gibanja Svoboda, kot županova koalicija sta imeli po osem svetnikov. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so med drugim obravnavali rebalans letošnjega proračuna in predloga proračunov za prihodnji dve leti, a rebalansa niso mogli sprejeti zaradi nasprotovanja opozicije. Drago Kocbek, izvoljen na listi demokratične stranke upokojencev, ki je del radenske opozicije, pojasni, kaj je pri proračunskih dokumentih za opozicijo spornega. 

Izjava

Franc Himelrajh iz Slovenske demokratske stranke, ki je med odstopljenimi svetniki, delo župana Leljaka ocenjuje za dobro.

Izjava

Z argumenti opozicije proti proračunu se Himelrajh, ki sodi v županovo koalicijo, ne strinja. 

Izjava

Vlada je sprejela novelo zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prepoveduje vse arome v elektronskih cigaretah, razen arome tobaka in mentola. Poleg tega novela uvaja prepoved kajenja v vseh notranjih prostorih, tudi kadilnicah. S predlogom zakona, ki ga mora potrditi še državni zbor, vlada v slovensko zakonodajo prenaša lansko evropsko direktivo. 

Parlamentarni odbor za izobraževanje ni podprl predloga novele zakona o osnovni šoli, ki ga je v postopek vložila Nova Slovenija. S predlogom so v najmanjši opozicijski stranki, ki je z Gibanjem Svoboda pri sprejemanju zakonov že sodelovala, hoteli uvesti jezikovne zahteve za vpis v osnovno šolo. Otroci, ki se vključujejo v prvo triletje, bi morali slovenski jezik znati vsaj na vstopni ravni, tisti, ki se vključujejo v drugo in tretje triletje, pa vsaj na vmesni ravni. Če preizkusa ne bi opravili, bi se otroci namesto v šolo vpisali v tako imenovano pripravljalnico. Tam bi se učili slovenskega jezika in kulture, obenem pa bi z vrstniki obiskovali druge predmete, kot sta šport in likovna umetnost. Predlog so podprli v Združenju mestnih občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, pa tudi v Slovenski demokratski stranki. Vladne stranke so predlog novele zakona zavrnile, saj je do otrok, katerih materni jezik ni slovenščina, diskriminatoren. 

Ministrstvo za pravosodje je v disciplinskem postopku proti generalnemu direktorju ljubljanske psihiatrične klinike Bojanu Zalarju izreklo pisno opozorilo zaradi izjave o prijavah spolnih zlorab. Na novinarski konferenci je Zalar junija dejal, citiramo: »Pred dvajsetimi leti je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, devet je bilo resničnih. Danes od desetih ne vem, ali je ena res. Ker je to del nečesa, del sistema.« Junijsko novinarsko konferenco je klinika organizirala zaradi več pričevanj o nasilju nad pacienti na psihiatrični kliniki. 

Na tuje. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na hitro širjenje bakterijskih okužb med prebivalci Gaze, še posebej diareje med otroki. Od sredine oktobra so zabeležili več kot 30 tisoč primerov diareje, več kot polovica jih je med otroki, mlajšimi od pet let. Gre za znatno povečanje v primerjavi s povprečjem med letoma 2021 in 2022, ko so pri otrocih zabeležili povprečno 2000 primerov na mesec. Za mlajše otroke je diareja smrtno nevarna zaradi možnosti dehidracije. Naraslo je tudi število uši, noric, kožnih izpuščajev in okužb zgornjih dihal. Razlog za širjenje bolezni je izraelska prekinitev oskrbe z vodo in gorivom, kar onemogoča delovanje obratov za razsoljevanje vode in posledično slabša sanitarne pogoje v Gazi. Zaradi pomanjkanja goriva je prekinjeno tudi zbiranje in ločevanje odpadkov, kar omogoča širjenje žuželk in glodalcev, ki prenašajo bolezni. Zaradi genocidne politike Izraela, ki med drugim bombardira tudi bolnišnice, v Gazi primanjkuje tudi zdravstvene opreme in delavcev. Izraelska vojska se med tem s kopensko ofenzivo bliža dvema največjima bolnišnicama v Gazi Al Shifa in Al Quds. 

Okoli tisoč tekstilnih delavcev v Bangladešu drugi dan stavka in protestira zaradi nezadostnega dviga plač, ki ga je uvedla vlada. Vlada je sporočila, da bo minimalno plačo z decembrom zvišala za 56 odstotkov, to je s slabih 50 evrov na dobrih sto evrov mesečno. Gre za prvo zvišanje minimalne plače za delavce v tekstilni industriji v zadnjih petih letih. Delavcem se zdi zvišanje v luči naraščajočih cen hrane, najemnin, stroškov šolanja in zdravstvenega varstva premajhno, zahtevajo dvakrat višje zvišanje plač. V mestu Gazipur so protestniki blokirali cesto, proti njim je policija uporabila solzivec in gumijaste naboje, delavci so se branili z metanjem kamenja v policijo. Že včeraj je več delavcev protestno uničilo stroje v tovarnah in blokiralo ceste, policija pa je na protestu umorila 23-letno delavko. Zaradi stavke je zaprtih 40 od okoli 3500 tekstilnih tovarn, v katerih dela štiri milijone ljudi. Gre večinoma za ženske, ki delajo po več kot 70 ur na teden, torej okoli 14 ur na dan. Oblačilna industrija je glavni steber bangladeškega gospodarstva in prispeva 15 odstotkov bruto domačega proizvoda. Tovarne oblačil v Bangladešu predstavljajo približno 85 odstotkov bangladeškega letnega izvoza v vrednosti več kot 50 milijard evrov. Največja uvoznika tekstilnih izdelkov iz Bangladeša sta Nemčija in Združene države Amerike.

Kenijska vlada po trditvah ameriške nevladne organizacije TreePeople nezakonito izseljuje na stotine staroselskih članov skupine Ogiek, da bi utrdila svoj ozemeljsko-finančni nadzor nad ogljičnimi krediti. Trg ogljičnih kreditov omogoča onesnaževalcu, da izpušča ogljikov dioksid ali drug toplogredni plin in plača lastniku gozda, da zajame te emisije z močjo absorpcije ogljika svojih dreves. Kenijska vlada je pred začetkom izseljevanja skupine Ogiek sicer napovedala, da se bo zavzemala za ohranjanje kenijskih gozdov, ob tem pa je začela tudi pogajanja z dubajsko firmo ogljičnih kreditov Blue Carbon.

Sindikat ameriških igralcev Sag-Aftra je po sklenitvi dogovora z Zvezo filmskih in televizijskih producentov prekinil skoraj štirimesečno stavko. Dogovor v vrednosti slabe milijarde evrov vključe zvišanje minimalnih plač igralcev za osem odstotkov, kar je sicer manj kot so igralci zahtevali. Vseeno je to več, kot so izpogajali tekstopisci. Pogodba uvaja tudi bonus za sodelovanje s pretočnimi platformami, kot je Netflix, poleg tega pa zaščito pred obdelavo fotografij in glasov igralcev z umetno inteligenco. Igralci se bodo z umetnointeligenčno obdelavo odslej morali vnaprej strinjati, upravičeni pa bodo tudi do finančne kompenzacije. Dogovor mora potrditi še članstvo sindikata. Sindikat igralcev je stavko začel sredi julija, ko je potekla prejšnja pogodba sindikata z zvezo producentov.