Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan naj bi s svojim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom sklenil dogovor o prihodnosti province Idlib na severu Sirije. Idlib je poslednje večje zatočišče islamističnih upornikov v Siriji, kljub dogovorjeni demilitarizaciji pa so zadnje dni sirske vladne sile ob podpori ruskega letalstva napredovale na območje in med drugim obkolile vojaško oporišče turške vojske. Ta aktivno podpira islamistične upornike in območje obvladuje skupaj z njimi. Ne turška ne ruska stran nista razkrili podatkov o dogovoru, ki zadeva sirsko ozemlje, je pa znano, da se je Erdogan s Putinom pričel dogovarjati o večjem nakupu ruskih vojaških letal, Putin pa je Erdoganu kupil kepico sladoleda. 

Vroče je tudi v jugovzhodni Aziji. Indonezijska policija je streljala na Zahodne Papuance, ki že od 17. avgusta demonstrirajo zaradi diskriminatornega odnosa Indonezijcev. Ubitih naj bi bilo najmanj 6 civilistov, vendar natančnih podatkov ni, saj je Indonezija na Zahodni Papui prekinila internetno povezavo, da bi preprečila “širjenje provokativnih sporočil”. Medtem ko predstavnik Združenega osvobodilnega gibanja Zahodne Papue Markus Haluk svari, da se streljanje nadaljuje, predstavnik indonezijske policije Dedi Prasetyo poročila o streljanju protestnikov zanika, rekoč, da gre za provokacijo. Protesti na Zahodni Papui, ki so se začeli zaradi rasističnega napada na papuanske študente v Surabaji, so medtem prerasli v zahtevo po ponovnem referendumu o neodvisnosti Zahodne Papue od Indonezije, ki si je to ozemlje pripojila leta 1969 s sila spornim referendumom.

Britanski premier Boris Johnson je kraljico Elizabeto II. prosil, naj do 14. oktobra suspendira britanski parlament, s čimer bi opoziciji preprečil nasprotovanje brexitu brez dogovora. Johnson je začasno ukinitev demokracije kraljici predlagal po sestanku opozicije, ki je razpravljala o tem, kako prisiliti Johnsonovo vlado v podaljšanje pogajanj o izstopu iz Evropske unije. Kraljica, ki ima sicer predvsem ceremonialno vlogo, je tako postavljena pred politično odločitev z možnostjo velikanskih posledic. Nasprotniki brexita so razjarjeni in nezaupnica Johnsonovi vladi se ne zdi neverjetna.

Otoplili so se tudi odnosi med kitajsko tako imenovano komunistično partijo in Vatikanom. 12 milijonov kitajskih katolikov je namreč razklanih med nezakonito, Vatikanu zvestu cerkvijo, delujočo v podzemlju, in dovoljenim, partiji zvestim Kitajskim katoliškim patriotskim združenjem. Kljub temu, da je Kitajska v zadnjih letih podrla več ilegalnih katoliških cerkva, je prvič po revoluciji prišlo do združevanja ločenih katoliških organizacij. Tako komunistična partija kot tudi Vatikan sta namreč, glede na septembra sklenjen dogovor, skupaj imenovali škofa Jao Šuna Antonia. 

17-letni palestinski študent Ismail Adžavi, ki je bil sprejet na Harvard, je ob prihodu na bostonsko letališče doživel mrzel tuš. Po večurnem zaslišanju so ameriški obmejni policisti na njegovih socialnih omrežjih našli domnevne Ismailove prijatelje, ki so objavljali statuse, ki niso bili v skladu z ameriško zunanjo politiko, zaradi česar so nesojenemu študentu zavrnili vizo. Pritisk na migrante, sploh iz muslimanskih držav je v zadnjih letih v ZDA vse večji, rasizmu in islamofobiji pa so še posebej izpostavljeni Palestinci. 

Stranka Levica je danes - kmalu po tem, ko so bile zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, obtožene kartelnega dogovarjanja in je sindikat upokojencev pozival k njegovi ukinitvi - predstavila zakonski predlog za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če bo predlog, ki ga stranka namerava v državni zbor vložiti do konca septembra, sprejet, bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno oziroma preneseno v obvezno zavarovanje. S prenosom dopolnilnega zavarovanja v obvezno bi Levica razbremenila socialno najšibkejše, saj bi večji del stroškov prenesli na delodajalce in uvedli nov prispevek na kapitalske dohodke. Od podpore predlogu, h kateremu se je koalicija sicer zavezala v koalicijskih pogajanjih, je odvisno, ali bo Levica podprla koalicijo pri glasovanju o proračunu. 

Sindikalisti na brniškem letališču, ki so že od srede poletja z vodstvom podjetja Fraport Slovenija v konfliktu glede višine plač, so poenotili svoja stališča. Delavci, ki so bili do sedaj razdeljeni na tri sindikate in dve pogajalski skupini, bodo pogajanja z vodstvom podjetja nadaljevali enotno. Fraport delavcem sicer ponuja 12-odstotno zvišanje plač v naslednjih dveh letih in pol, sindikalisti pa so po več mesecih pogajanj svoje zahteve znatno znižali, a s ponudbo Fraporta niso zadovoljni. Zahtevajo takojšen 12-odstotni dvig plač, dvig dodatka za nedeljsko delo in usklajevanje plač z inflacijo.