OFF kitajskih magnetov
V Kairu bo danes predvidoma podpisan dogovor o prekinitvi ognja med okupatorsko tvorbo Izrael in odporniškim gibanjem Hamas. Dogovor je včeraj zvečer kot prvi najavil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Okupatorja napoved ni ustavila pri izvajanju genocida, saj je v zadnjih 24 urah v Gazi ubil vsaj 11 civilistov. Dogovor v prvi fazi predvideva, da Hamas v 72 urah izpusti 20 živih talcev, zajetih v napadu pred skoraj točno dvema letoma, Izrael pa v zameno iz zaporov izpusti 1950 Palestincev. Izraelska vlada se bo glede izmenjave talcev srečala danes ob 17. uri po srednjeevropskem času, takrat bo predvidoma tudi potrdila ali zavrnila dogovor. Dogovor določa tudi, da lahko v prvih petih dneh v Gazo vstopi najmanj 400 tovornjakov s pomočjo. Za primerjavo – pred oktobrom 2023 je v Gazo dnevno vstopilo okoli 500 tovornjakov s pomočjo. Če bodo naslednje faze dogovora sledile načrtu predsednika največje zaveznice sionističnega režima, bo menjavi talcev sledila razorožitev Hamasa in postopen umik genocidne vojske, ki jo bodo nadomestile genocidne varnostne sile. Vodenje palestinske enklave bi prevzela tehnokratska vlada, katero bi nadzoroval tako imenovani Urad za mir s Trumpom in nekdanjim britanskim premierjem, še vedno pa neobsojenim vojnim zločincem, Tonyjem Blairom na čelu. Mirovni dogovor sta obe strani dosegli že na začetku letošnjega leta, a ga je Izrael nekaznovano prekršil in nadaljeval z genocidom.
Španski parlament je s 178 glasovi podpore odobril prepoved izvažanja orožja v Izrael. Proti je glasovalo 169 poslancev. Prepoved izvoza orožja je predsednik španske vlade Pedro Sanchez z odlokom uvedel že septembra, v praksi pa je ukrep neformalno veljal že zadnji dve leti. Podobno kot ukrep, ki ga je avgusta sprejela slovenska vlada, španski ukrep prepoveduje izvoz in uvoz vse obrambne opreme, izdelkov ali tehnologije v oziroma iz Izraela. Prav tako ukrep prepoveduje tranzit goriv in materialov za vojaško uporabo skozi španska pristanišča in zračni prostor.
Največja italijanska koalicijska stranka Bratje Italije je v spodnji dom parlamenta vložila zakon, ki na vseh javnih mestih prepoveduje nošenje oblačil, ki v celoti zakrivajo telo in obraz. Poleg tega bi po zakonu morale vse »nepriznane« verske skupine, med katere spadajo tudi muslimani, razkriti vsa financiranja iz tujine. Muslimanke, ki bi v javnosti nosile burke ali nikabe, bi po zakonu čakala kazen med tristo in tri tisoč evri. Kako bi zakon vplival na izvajanje beneškega pustnega karnevala, do zaključka redakcije nismo uspeli ugotoviti.
Od italijanskih rasistov k nemškim. Nemški bundestag je s 450 glasovi za in 134 proti odpravil možnost pridobitve državljanstva po skrajšanem postopku za posebej dobro integrirane priseljence. Odpravo zakona so podprli tudi skrajni desničarji v stranki Alternativa za Nemčijo. Priseljenci so lahko državljanstvo po skrajšanem postopku dobili po treh letih bivanja v Nemčiji, če so ob tem dokazali napredno razumevanje nemškega jezika na nivoju C1 in izjemno integracijo. Kot slednje so na primer upoštevali izjemne dosežke v šoli ali na delovnem mestu ali sodelovanje pri prostovoljcih in pomoč lokalni skupnosti. Po zdaj že nekdanjem zakonu se je za državljanstvo lani prijavilo okoli tisoč priseljencev. Standardni proces naturalizacije v Nemčiji med drugim zahteva pet let bivanja v Nemčiji, stalno prebivališče, znanje jezika na ravni B1 in dokaz o poznavanju nemškega pravnega sistema, družbe in nemškega načina življenja.
Spodnji dom argentinskega kongresa je s 140 glasovi odobril zakon, ki omejuje moč predsednika države pri vladanju z odloki. Novi zakon spodnjemu ali zgornjemu domu kongresa omogoča, da z navadno večino prepreči uveljavitev predsedniškega odloka. Zakon je odziv na več kot 70 odlokov, ki jih je za uresničevanje svoje anarhokapitalistične agende izdal predsednik Javier Milei. Argentinsko gospodarstvo zaradi Mileijevih neoliberalnih odlokov kriči še bolj kot Milei na odru, saj je peso na najnižji točki v zgodovini, Milei pa v odgovor na pomoč kliče plenilce iz Mednarodnega denarnega sklada in ZDA. Zakon mora sedaj odobriti še argentinski senat, ki je zakon že enkrat potrdil.
Kitajsko ministrstvo za trgovino je razširilo in poostrilo pravila za izvoz redkih kovin in z njimi povezanih tehnologij. Od decembra naprej bodo vsa tuja podjetja potrebovala dovoljenja kitajske vlade za izvoz redkih kovin in magnetov, ki vsebujejo redke kovine kitajskega porekla oziroma so bili izdelani s tehnologijo, razvito na Kitajskem. Pred tem so veljala pravila iz aprila, ko je kitajska vlada v odgovor na ameriške carine poostrila nadzor nad izvozom redkih kovin v vse države, ne samo v ZDA. Podobno je sedanja poostritev odgovor na ameriško blokado izvoza polprevodnikov iz tretjih držav na Kitajsko. Kitajska nadzoruje 90 odstotkov svetovne predelave redkih kovin in 93 odstotkov pridelave redkih magnetov. Vse to je ključnega pomena za več gospodarskih panog, od avtomobilske industrije, kjer se uporabljajo v električnih avtomobilih, do orožarske industrije, kjer se uporabljajo v letalskih motorjih in radarjih. Ministrstvo za trgovino je že napovedalo, da bo večina zahtev za dovoljenje izvoza redkih kovin v orožarske namene zavrnjenih.
Ob začetku zbiranja 40 tisoč podpisov za referendum proti pokojninski prevari so se včeraj s tiskovno konferenco oglasili tudi predstavniki šestih reprezentativnih sindikatov, ki reformo podpirajo. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je v izjavi sicer priznal, da reforma vsebuje »tudi kakšne stvari, ki jih je težko prenesti, ki niso samo pozitivne«, a da je pokojninska reforma celota in da ni vse problematično. Sindikati prav tako trdijo, da nasprotujejo vse večjim vlaganjem v oboroževanje na račun socialne države, a kot kaže, proti temu niso pripravljeni storiti ničesar.
Vlada je za novega generalnega direktorja policije imenovala dosedanjega vršilca dolžnosti Damjana Petriča. V imenovanje ga je po ugotovitvi uradniškega sveta, da Petrič izpolnjuje razpisne in strokovne pogoje, predlagal notranji minister Boštjan Poklukar.
Na včerajšnjem zasedanju glavnega odbora Slovenske ljudske stranke so člani odbora potrdili, da bo šla stranka na naslednje parlamentarne volitve v sodelovanju s programsko sorodnimi strankami. Pogovarjala se bo z Novo Slovenijo, Demokrati Anžeta Logarja in stranko Fokus predsednika državnega sveta Marka Lotriča. Stranka, ki jo od konca aprila vodi nekdanja sekretarka in vodja kabineta na ministrstvu za zdravje v tretji Janševi vladi Tina Bregant, sodelovanja s Slovensko demokratsko stranko ni izključila.
Dodaj komentar
Komentiraj