Vladajoča stranka poljskega premierja Donalda Tuska je v parlament vložila predlog zakona o zavestnem starševstvu, ki predlaga liberalizacijo dostopa do splava. Prekinitev nosečnosti bo po novem dovoljena do 12. tedna nosečnosti. Trenutno veljavna zakonodaja prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti, razen v primeru posilstva, incesta, in ko je ogroženo zdravje ali življenje matere. Opozicijska, do novembra vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost je zakonodajo dodatno zaostrila leta 2021. Ustavno sodišče je tudi pritrdilo desni vladi, da je prekinitev nosečnosti zaradi okvare ploda protiustavna. Predlog zakona o varni prekinitvi nosečnosti in predlog zakona o spremembah kazenskega zakonika je v sredini novembra vložila že najmanjša koalicijska stranka Levica. Tuskova vlada je predlagala še novelo farmacevtskega zakona, ki odpravlja omejitev dostopa do jutranje tabletke. Urgentna kontracepcija bo prosto dostopna ženskam, starejšim od 15 let, mlajše pa bodo za jutranjo tabletko potrebovale recept. Leta 2017 je vlada pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost uvedla splošno omejitev dostopa do urgentne kontracepcije, ki je bila ženskam dostopna le z receptom. 

Poljski kmetje so s traktorji blokirali ceste v protest proti evropskemu zelenemu dogovoru, ki ga je Evropska komisija predstavila leta 2020. Nasprotujejo prepovedim fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, ki jih kmetje uporabljajo. Kmetovalci prav tako zahtevajo prepoved ali omejitev uvoza pridelkov iz držav, kot so Ukrajina, Srbija, Moldavija in Turčija. Michał Kołodziejczak, podpredsednik vlade, je kmetom izrazil podporo in pozval predstavnike Evropske unije k ponovnim pogajanjem o zelenem dogovoru.

Protestirajo tudi francoski kmetje, ki so s traktorji blokirali številne avtoceste in prometnice po državi, v znak protesta pa so izpraznili tudi več tovornjakov, ki so prevažali uvoženo zelenjavo. Kmetje so nezadovoljni zaradi vladnega spodbujanja uvoza zelenjave, sadja in drugih proizvodov, s katerim želi vlada znižati potrošniške cene hrane. Kot trdijo kmetje, nizkim cenam uvoženih dobrin ne morejo konkurirati. Od vlade zahtevajo tudi omilitev okoljskih predpisov in znižanje davka na gorivo za traktorje. Vlada se je namreč odločila, da bo do leta 2030 postopoma odpravila davčne olajšave na nakup dizelskega goriva za kmete.

Danski minister za obrambo Troels Lund Poulsen je vojaškemu poveljstvu naložil, naj pojasni vpletenost danskih sil v smrti štirinajstih civilistov med Natovim bombardiranjem Libije leta 2011. Neposredno vpletenost danske vojske v smrti civilistov so razkrili medija Altinget in Guardian ter organizacija za nadzorovanje civilne škode Airwars. Potem ko so mediji danske oblasti večkrat neuspešno prosili za podatke o zračnih napadih v Libiji, je Altingetovemu novinarju ministrstvo za obrambo v elektronski pošti posredovalo dokumente iz leta 2012, ki so bili doslej tajni. V dokumentu so danske zračne sile danskim predstavnikom v Natu sporočile, da so bila danska vojna letala vpletena v zračne napade, ki so terjala življenja civilistov. Koalicija voljnih je tudi po poročilih Združenih narodov z bombardiranjem Libije pobila več deset civilistov. A Danska je prva, kjer razkriti dokumenti to javno dokazujejo. Ekspedicijo za zrušitev Moamerja Gadafija so članice Nata na čelu z Američani, Francozi in Britanci izvajale osem mesecev, uporabile so skoraj deset tisoč bomb in uničile več kot šest tisoč ciljev. Libija si odtlej ni opomogla. 

Makedonski premier Dimitar Kovačevski je odstopil s funkcije predsednika vlade. V skladu z zakonom o vladi bo 100 dni pred parlamentarnimi volitvami oblikovana tehnična vlada, katere glavna naloga bo izvedba regularnih volitev in predvolilne kampanje. Prvi krog predsedniški volitev bo potekal 24. aprila, parlamentarne volitve pa bodo potekale sočasno z drugim krogom predsedniških 8. maja. 

Argentinski sindikati so v prestolnici Buenos Aires organizirali splošno stavko, potem ko je novoizvoljeni predsednik Javier Milei podpisal uredbo, ki uvaja gospodarsko reformo. Milei je predstavil načrt za spremembo gospodarskega sistema države, ki vključuje spremembo več kot 300 predpisov. Ena najbolj spornih točk je odprava zakonov, ki urejajo najemnine, in zakonov, ki preprečujejo privatizacijo državnih podjetij. Preoblikovanje vključuje tudi spremembe delovnega prava oziroma ukinitev nekaterih pravic delavcev, kot je prekinitev samodejnega zvišanja pokojnin in omejitev pravice do stavke, kar predstavniki sindikatov označujejo za neustavno.

Vlada je za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu imenovala Žarka Bogunoviča. Bogunovič bo na funkciji nasledil Uroša Gojkoviča, ki ga je vlada na predlog ministrice Dominike Švarc Pipan razrešila prejšnji teden. Gojkovič je vodil posel nakupa pravosodne stavbe na ljubljanski Litijski cesti. Kot je dejala ministrica, so bila vsa pooblastila za posel od vsega začetka prenesena nanj. Bogunovič je od septembra zaposlen na ministrstvu za solidarno prihodnost, pred tem je bil vršilec dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo.

Uprava Radiotelevizije Slovenija je sodelavcem ukinjene oddaje Panorama ponudila nove delovne pogodbe. Sodelavci projekta nekdanjega vodstva televizije pod Urošem Urbanijo so bili od začetka leta na čakanju na delo. Kot pravijo v upravi, so nekateri že sprejeli nove pogodbe in nove delovne zadolžitve. Z novimi pogodbami so jim ponudili nižje plače. Kot so sporočili iz uprave, tako visokih plačnih razredov, kot so jih imeli v času Panorame, pred organi nadzora in upravljanja ne bi bilo mogoče zagovarjati.

Vanja Vardjan je medtem odstopil s funkcije odgovornega urednika razvedrilnega programa Televizije Slovenija. Odstop sledi sumu, da so v vodstvu razvedrilnega programa izbor pesmi za Evrovizijo izvedli v nasprotju z lastnimi obljubami. Domnevne nepravilnosti preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije. Iz vodstva televizije so sporočili, da je Vardjan odstopil, ker želi omogočiti nepristransko ugotavljanje dejstev pri izpeljavi projekta izbora za pesem Evrovizije.

Ljudska iniciativa Velenje je organizirala protest proti visokim položnicam za toplotno energijo. Na Titovem trgu se je po podatkih organizatorjev zbralo okoli tri tisoč protestnikov, ki zahtevajo preklic decembrskih položnic in začasno ustavitev izdajanja novih, dokler se cene toplotne energije ne znižajo za polovico. Termoelektrarno Šoštanj so pozvali k takojšnjemu znižanju cene toplotne energije na raven iz januarja leta 2022, od občine pa zahtevajo revizijo poslovanja Komunalnega podjetja Velenje. V komunalnem podjetju odgovarjajo, da so položnice izdane na podlagi odčitanih porab objektov in sistema delitve, tako pa ne obstaja pravna podlaga za preklic položnic. S preklicem bi namreč podjetje namenoma kršilo obstoječo zakonodajo. Toplotna energija je v Velenju stranski produkt proizvodnje elektrike v Termoelektrarni Šoštanj. Na komunalnem podjetju tako pravijo, da je cena položnic višja tudi zaradi draženja emisijskih kuponov, ki jih mora nabavljati termoelektrarna. 

OFF je pripravila vajenka Brina, mentorirala je Tia.

Vir fotografije: Matthias Berg, Flickr, creative commons