OFF kršitvam pravic

Aktualno-politična novica
2. 3. 2021 - 15.00
 / OFF

V odgovor na armensko politično krizo ter množične proteste zaradi neugodnega sporazuma o konfliktu v Gorskem Karabahu armenski predsednik vlade Nikol Pašinjan prosi svoje državljane odpuščanja. Dodaja, da je pripravljen na predčasne volitve, napovedal pa je možnost ustavnega referenduma o presoji predsedniških pooblastil. Tokrat so se protivladnim protestom s svojim shodom pridružili še podporniki vlade, kar je Pašinjana nemara pripeljalo do razumevanja za predčasne volitve. 

Nadaljujejo se tudi protesti v Mjanmaru, ki se odvijajo v znak nezadovoljstva z vojaškim državnim udarom. Policijsko nasilje se stopnjuje, ubitih je bilo 18 protestnikov. Mjanmarsko tožilstvo je proti voditeljici Aung San Su Či sprožilo kazenski postopek zaradi domnevnih kršitev komunikacijske zakonodaje in spodbujanja k uporu. 

Podpredsednik Zimbabveja, Kembo Mohadi, je odstopil zaradi obtožb spolnega nasilja. Na družbenih omrežjih so namreč zakrožili posnetki telefonskih klicev, v katerih naj bi Mohadi k spolnosti nagovarjal več poročenih žensk, med drugim tudi uslužbenko v svojem kabinetu. Mohadi obtožbe zanika in trdi, da je žrtev politične sabotaže, ki naj bi prišla iz vrst vladajoče stranke. Po lastnih besedah je odstopil zaradi ohranjanja integritete pozicije podpredsednika. Mohadi je prvi med zimbabvejskimi podpredsedniki, ki je odstopil.

Predstavniški dom ameriške zvezne države Georgia je s 97-imi glasovi za in 72-imi proti sprejel zakon, ki nalaga nove omejitve volilnega procesa. Na volitvah bo za volivce, ki svoje glasove pošiljajo po pošti, obvezna identifikacija, zakon pa prinaša tudi strogo časovno omejitev pri glasovanju, natančneje določa lokacijo in dostopnost volilnih skrinjic ter skrajšuje čas oddaje glasovnic ob vikendih. Republikanci trdijo, da bo zakon zagotovil večjo verodostojnost volilnega sistema, demokrati pa so se na predlog odzvali s kritikami. Prepričani so, da se ukrepi sprejemajo zavoljo zmanjšanja volilne udeležbe temnopoltih. Zakon bo obravnaval še senat, podpisati pa ga mora tudi republikanski guverner Brian Kemp. Zakon se uvršča med kopico podobnih ukrepov, ki jih sprejemajo zvezne države z republikansko večino, Georgia pa tako na zvezni ravni pridobiva na politični moči.

Albanski opozicijski stranki, Demokratična stranka in Socialno gibanje za integracijo, sta se pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami združili v boju proti Socialistični stranki Albanije z Edijem Ramo na čelu, ki se poteguje za tretji mandat. Stranki sta podpisali predvolilni dogovor, ki predvideva ločeno kandidaturo na volitvah, ob morebitni zmagi ene od strank pa združeno formiranje vlade. Demokratična stranka, ki je vodilna v opoziciji, je poleg dogovora s Socialnim gibanjem za integracijo sporazum dosegla tudi s trinajstimi manjšimi strankami. Stranki želita izboljšati ekonomsko stanje v državi ter izpolniti zahteve Evropske unije za priključitev Albanije.

V več kot desetih javnih šolah v New Delhiju so namestili tehnologijo za prepoznavanje obraza. Borci za digitalne pravice trdijo, da gre za kršenje pravice do zasebnosti ter močno preseganje pooblastil vlade. Delhijska mestna vlada je že leta 2019 sprejela odločitev o namestitvi več kot 700 nadzornih kamer v javnih šolah, bojda zaradi varnosti učencev. Strokovnjaki opozarjajo, da trenutna zakonodaja na področju varovanja, zbiranja in uporabe podatkov ter zaščite pravic otrok ne zagotavlja dovoljšne varnosti. Indijska vlada pa ne posega le v sveto intimo učilnice, temveč namešča kamere na letališča, železniške postaje in v kavarne – menda zaradi posodabljanja policijskih postopkov identifikacije in zbiranja podatkov. 

Opozicijske stranke Levica, LMŠ, SD in SAB napovedujejo predlog o posvetovalnem referendumu glede vladnega predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Nacionalni demografski sklad naj bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb. V Levici trdijo, da gre za samovoljen poskus nadziranja nadzornih in upravnih organov slovenskih družb ter da o tej temi ni bilo javne razprave. Če posvetovalni referendum ne bo uspešen, bodo sprožili postopke za zakonodajnega.  

Dijaki, ki so se udeležili februarskega protesta z zahtevo po vrnitvi v šole, so prejeli poziv na zagovor pred sodiščem. Kršili naj bi Zakon o nalezljivih boleznih ter s tem ogrožali javno zdravje. Za zdaj so pozive prejeli le udeleženci protesta v Mariboru, shodi pa so potekali v več mestih po Sloveniji, zato pozive pričakujejo tudi tam. Nekaterim udeležencem je policija naložila le plačilni nalog. Več o kršenju pravic dijakov pove Matic Gosak, eden izmed pobudnikov iniciative Zahtevamo šolo. 

Izjava

Gosak še povzame, kako se dijaki nameravajo boriti proti kršitvam pravic.

Izjava

Pravna mreža za varstvo demokracije je medtem vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka, ki prepoveduje zbiranje ljudi na javnih mestih zaradi preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni in močno omejuje pravico do protestiranja. Po njihovih besedah je pravica do zbiranja in izražanja ena izmed ustavnih pravic, katerih omejevanje je mogoče le ob strogem preverjanju nujnosti in primernosti. 

 

OFF je pripravila vajenka Marja, pod prste ji je gledal Virant.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness