Izraelska vojska je v obstreljevanju klinike Daradž v mestu Gaza ubila direktorja urgentnega centra in še enega reševalca, je sporočilo ministrstvo za zdravje v Gazi. Na Zahodnim bregu je v nočnih racijah vojska aretirala vsaj 40 Palestincev. Med vikendom je izraelsko letalstvo bombardiralo distribucijski center za humanitarno pomoč Združenih narodov v mestu Gaza. Pri tem je ubilo vsaj osem ljudi in jih več ranilo. Poleg ljudi, ki so med bombardiranjem tam čakali na humanitarno pomoč, v zgradbah humanitarnega centra bivajo begunci. Vojska je s tanki obkolila begunsko taborišče v mestu Al Mavasi na jugu Gaze. Taborišče je prvič napadla v petek in pri tem ubila 25 ljudi. Al Mavasi je vojska pred napadom na Rafo razglasila za varno območje in ukazala prebivalcem in beguncem v obmejnem mestu, naj gredo tja. Na Zahodnem bregu so izraelski vojaki po raciji begunskega taborišča v Dženinu ranjenega Palestinca privezali na havbo vojaškega tovornjaka in se tako odpeljali. Vojaki so se nato peljali mimo dveh civilnih reševalnih vozil. Avtentičnost posnetka zločina, objavljenega na spletu v soboto, je potrdila tudi izraelska vojska. Medtem je več kot 100 tisoč ljudi v Tel Avivu protestiralo proti vladi Benjamina Netanjahuja in zahtevalo predčasne volitve ter dogovor s palestinskim Hamasom za izpustitev talcev. Protestniki premierja obtožujejo podaljševanja vojne zaradi političnih koristi in s tem ogrožanja talcev.

Protestniki v francoski pacifiški koloniji Nova Kaledonija so ponovno zabarikadirali ceste in napadli policijska vozila. Vnovičen začetek protestov je sprožilo sporočilo javnega tožilca kolonije Yvesa Dupasa, da so sedem aretiranih aktivistov za neodvisnost prepeljali v pripor v Francijo. Tožilec je dejal, da bo s premestitvijo v Francijo preiskava lahko potekala brez političnih pritiskov. Med aretiranimi je Christian Tein, vodja Koordinacijske celice za terensko akcijo, ki ga je policija aretirala v sredo. Policija skupino sumi organiziranja protestov v teritorialni prestolnici Nouméa in hujskanja k nasilju, natančnih obtožb pa oblasti niso razkrile. Tein je bil med protesti glavni pogajalec independističnih organizacij s predsednikom Emmanuelom Macronom. Protesti so se začeli v sredini maja, potem ko je francoski parlament podelil volilno pravico na provincialnih volitvah kolonialnim naseljencem, ki v Novi Kaledoniji živijo vsaj 10 let, in s tem staroselce dodatno marginaliziral. Kot odziv na proteste so oblasti razglasile policijsko uro in na otočje poslale več kot 3000 vojakov in policistov. Organizirale so se tudi lojalistične milice, s katerimi je po trditvah independističnih organizacij policija sodelovala. Implementacijo volilne reforme je Macron ob razpisu predčasnih volitev v Franciji zadržal in kasneje obljubil njeno odpravo.

Tajvanski predsednik Laj Čingte je podpisal zakon o parlamentarni reformi, ki povečuje pristojnosti parlamenta pri nadzoru vlade. Reformi je v parlamentu, v katerem predsednikova Demokratska progresivna stranka po januarskih volitvah nima več večine, prejšnji mesec glasove zagotovila opozicija. V petek jo je potrdila še enkrat, potem ko jo je predsednik vrnil parlamentu v ponovno obravnavo. Laj je po podpisu sporočil, da se je odločil za vložitev pobude za ustavno presojo in zadržanje izvajanja sprememb, saj po njegovem mnenju reforma ruši delitev oblasti, parlamentarni odbori pa je niso obravnavali po pravilnem postopku. Vse trenutne tajvanske ustavne sodnike je v prejšnjih dveh mandatih imenovala nekdanja predsednica Caj Ingven iz Demokratske progresivne stranke. Reforma parlamentu, v katerem imata skupaj večino opozicijski zaveznici Kuomintang in Tajvanska ljudska stranka, med drugim omogoča ustanavljanje preiskovalnih komisij in zasliševanje članov vlade, prikrivanje informacij pa kriminalizira kot nespoštovanje parlamenta.

V Teheranu sta se srečala zunanji minister Bahrajna Abdulatif bin Rašid al-Zayani in zunanji minister Irana Ali Bageri Kani ter začela pogajanja za obnovitev diplomatskih stikov. Za obnovitev diplomatskih stikov je Bahrajn zaprosil Iran v začetku tega meseca s posredovanjem Rusije. Diplomatske stike z Iranom je bahrajnska vlada prekinila leta 2016, potem ko je to storila Saudova Arabija zaradi napada iranskih protestnikov na saudsko veleposlaništvo v Teheranu. Bahrajnske oblasti so Iran obtožile tudi podžiganja protestov šiitske manjšine v Bahrajnu. Saudova Arabija in Iran sta stike obnovili lansko poletje po posredovanju Kitajske.

Zunanji ministri držav Evropske unije so potrdili štirinajsti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Sankcije prepovedujejo transport utekočinjenega zemeljskega plina preko evropskih pristanišč in investiranje v nedokončane ruske plinske projekte. Sankcije evropskim bankam prepovedujejo poslovanje preko transkacijskega sistema SPFS, ruskega ekvivalenta belgijskemu sistemu SWIFT, uporabo katerega so zahodne države ruskim bankam prepovedale neposredno po začetku napada. Novi sveženj evropskih sankcij določa tudi okvir za uvrščanje kontejnerskih ladij in naftnih tankerjev, ki Rusiji omogočajo trgovanje sankcioniranega tovora, na seznam sankcij. V sklopu novega paketa so na črni seznam sankcioniranih ruskih entitet in posameznikov dodali še 116 oseb, skupno jih je na seznamu zdaj več kot 2200.

Evropska komisija je sporočila, da podjetje Apple krši evropski akt o digitalnih trgih, ker njihova spletna trgovina Apple App Store preprečuje drugim razvijalcem aplikacij, da bi ponudili potrošnikom alterantivne kanale za dostop do vsebin in nakup. Ugotovitve preiskave še niso dokončne. Apple ima čas za zagovor do končne odločitve marca prihodnje leto, v primeru dokončne ugotovitve kršitev pa mu grozi kazen v višini do desetih odstotkov globalnega prihodka podjetja, torej tudi prek 30 milijard evrov. Poleg tega je komisija sprožila preiskavo Appla zaradi zaračunavanja razvijalcem za uporabniške prenose aplikacij prek Applove trgovine, za kar komisija prav tako sumi, da je v neskladju z aktom o digitalnih trgih, ki je začel veljati konec leta 2022.

Makedonski parlament je potrdil novo vlado pod vodstvom nacionalsitov. Predsednik vlade je postal Hristijan Mickoski iz stranke VMRO-DPMNE. Koalicijo je sklenil z zavezništvom albanskih strank Vrednost in stranko Znam, ki se je odcepila od prej vladajoče Socialdemokratske zveze Makedonije. Skupaj ima koalicija 78 sedežev v 120-članskem parlamentu. VMRO-DPMNE ima 16 ministrov, Vrednost šest in Znam dva. Stranka VMRO-DPMNE je na parlamentarnih volitvah v začetku maja osvojila več kot 40 odstotkov glasov, na sočasnih predsedniških volitvah pa je zmagala njena kandidatka Gordana Siljanovska-Davkova. V opozicijski Socialdemokratski zvezi novonastalo koalicijo kritizirajo, ker v program ni vključila priznanja bolgarske manjšine v ustavi, kar je bolgarski pogoj za vstop Severne Makedonije v Evropsko unijo.

Gibanje Svoboda je v parlament vložilo predlog spremembe zakona o poslancih, poroča časnik Delo. Formalno je pod predlog podpisana samo poslanka Svobode Janja Sluga. Predlog odpravlja nezdružljivost opravljanja poslanske funcije in funkcij v samoupravnih narodnih skupnostih. Predlog spremembe utemeljuje s primerjavo združljivosti opravljanja poslanske funkcije in funkcij v političnih strankah. Sklicuje se tudi na stališče vrhovnega sodišča v pritožbi poslanca madžarske manjšine Ferenca Horvátha proti Komisiji za preprečevanje korupcije. A sodišče je ugotovilo, da samoupravnih narodnih skupnosti ni mogoče primerjati s političnimi strankami. Horváth je ob izvolitvi za poslanca madžarske manjšine leta 2018 zasedal tudi mesto predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. KPK mu je leta 2019 zato naložila, naj se eni od obeh funkcij odpove, in ga oglobila za 1000 evrov. Postopki še tečejo, na KPK-ju pa menijo, da bi morali s spremembo zakona počakati na končno rešitev vprašanj na sodišču.