OFF: Kurz, pa ta whatsapp

Zaprisegel je novi avstrijski kancler Alexander Schallenberg, dosedanji zunanji minister, potem ko je v soboto zvečer zaradi sredine preiskave v kanclerskem uradu, na finančnem ministrstvu in sedežu Ljudske stranke, krajše ÖVP, odstopil Sebastian Kurz. Preiskovalci so jo izvedli na podlagi suma korupcije oziroma zlorabe davkoplačevalskega denarja, približno 1,3 milijona evrov, s katerim naj bi Kurz in ožji krog sodelavcev med letoma 2016 in 2018 pri medijski skupini Österreich naročala javnomnenjske raziskave. Te so Kurzevemu predhodniku na čelu ÖVP, Reinholdu Mitterlehnerju, namerile nizko podporo in tako sprožile menjavo na mestu predsednika stranke. Prav tako naj bi v zameno za ustrezno poročanje Kurzev krog s proračunskimi sredstvi zakupil del oglasnega prostora. Kurz, ki vse očitke zavrača, bo sicer še naprej vodil ÖVP, po novem pa tudi poslansko skupino, za Schallenbergom, ki ga je predsedniku Alexandru van der Bellnu sam predlagal za svojega naslednika, pa naj bi še naprej vladal kot kancler v senci. Schallenberga bo na zunanjem ministrstvu nasledil Michael Linhart, zdajšnji avstrijski veleposlanik v Parizu.

Omenjena afera je že druga, povezana z dogovorjenimi državnimi posli v zameno za zasebne usluge, ki se je v zadnjem času zgodila v Avstriji. Leta 2019 je zaradi tako imenovane afere Ibiza odstopil takratni podkancler in predsednik stranke svobodnjakov Heinz-Christian Strache. Več o ozadju Kurzevega odstopa v OFFsajdu o 17. uri.

Na parlamentarnih volitvah na Češkem je največ glasov, 27,8 odstotka, prejelo konservativno opozicijsko zavezništvo Spolu, v prevodu: Skupaj, ki ga sestavljajo stranka TOP 09, Demokratska državljanska stranka in krščanski demokrati. Za vladajočo stranko Ano premierja Andreja Babiša je glasovalo dobrih 27 odstotkov volivcev. Na tretjem mestu je s 15,6 odstotka še eno opozicijsko zavezništvo, liberalni Pirati in župani. V parlament se je uvrstila še evroskeptična, nacionalistična in islamofobna Svoboda in neposredna demokracija Tomia Okamure, prvič v tridesetih letih in prvič po letu 1948 pa v poslanskih klopeh ne bo ne socialdemokratov ne komunistov.

Kot kažejo napovedi, imata omenjeni opozicijski zavezništvi, ki sta že naznanili pogovore o oblikovanju vlade, ki bo v drugi polovici leta 2022 med drugim predsedovala Svetu Evropske unije, v 200-članskem parlamentu absolutno večino, skupaj 108 poslancev. Mandat za sestavo vlade podeljuje predsednik Miloš Zeman, ki je včeraj popoldne najprej v predsedniško palačo na pogovor povabil svojega političnega zaveznika Babiša, nato pa so ga zaradi nenadnega poslabšanja že dalj časa pešajočega zdravstvenega stanja odpeljali v vojaško bolnišnico v Pragi, kjer ga zdravijo na intenzivni negi. Zdravniki Zemanove diagnoze ne razkrivajo, je pa njegovo zdravstveno stanje stabilno. Če bo predsednik opravilno nesposoben, bo njegove naloge prevzel predsednik spodnjega doma parlamenta.

V Varšavi, Gdansku, Poznanu, Krakovu in nekaterih drugih poljskih mestih se je več tisoč ljudi udeležilo protestov proti nedavni odločitvi ustavnega sodišča. To je minuli četrtek razsodilo, da so nekateri členi evropskega prava v neskladju s poljskim pravom in kot taki neustavni. S tem so pod vprašaj postavili načelo primarnosti prava Evropske unije, ki temelji na tem, da v primeru navzkrižja med vidikom nacionalnega prava in vidikom prava EU prevlada slednje. V skladu z razsodbo sodišča bi evropske institucije z vmešavanjem v delovanje poljskih sodišč prekoračile svoje pristojnosti. Odnosi med Evropsko komisijo in poljsko vlado so se zato ponovno zaostrili, je pa premier Mateusz Morawiecki zanikal, da država razmišlja o izstopu iz Unije, proti čemur so pozivali protestniki.

V Libanonu je ob koncu tedna že drugič ta mesec prišlo do popolnega električnega mrka. Dva glavna vira, termoelektrarno Zahrani in elektrarno Deir Ammar, ki skupaj zagotavljata 40 odstotkov električne energije, je bilo državno elektropodjetje primorano zaustaviti zaradi pomanjkanja goriva, kar je posledica gospodarske krize, ki v državi vlada dve leti, dodatno pa jo je poglobil globalni dvig cen energentov. Nafto za ponoven zagon in začasno delovanje je včeraj priskrbela vojska, vendar trenutno deluje le Deir Ammar, saj je na območju termoelektrarne Zahrani pred nekaj urami izbruhnil ogromen požar. Vzrok zanj še ni znan, so pa ga po besedah ministra za energetiko Walida Fayyada uspeli omejiti. V Libanonu je sicer običajno, da imajo prebivalci električno energijo približno dve uri na dan, zato mnogi uporabljajo zasebne generatorje. Ti zaradi drage nafte in njenega pomanjkanja sicer pomenijo velik strošek, zaradi česar se v državi vrstijo protesti.

Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ priporoča prednostno uporabo mRNA cepiv, torej cepiv proizvajalcev Pfizer in Moderna. Vektorska cepiva, AstraZeneca in Janssen, se priporočajo le v primeru kontraindikacije za cepljenje z mRNA cepivi ali na izrecno željo posameznika ob seznanitvi z možnimi neželenimi učinki. Mlajšim od 30 let se priporoča cepivo Pfizer - razlog za to so novi podatki o tveganju za pojav miokarditisa, vnetne bolezni srčne mišice, ali vnetja osrčnika pri cepljenju s cepivom Moderne. Tretji poživitveni odmerek posvetovalna skupina priporoča starejšim od 65 let; doslej je priporočilo veljalo za stanovalce domov za ostarele in posebej ranljive bolnike. Ministrstvo za zdravje bo, kot je napovedal minister Janez Poklukar, priporočila posvetovalne skupine v celoti upoštevalo.