Po včerajšnjem napadu v Nici, kjer je voznik tovornjaka povozil več kot 180 ljudi, je francoski premier Francois Hollande oznanil, da bo Francija vpoklicala rezerviste za varovanje meje ter da bo za dodatne 3 mesece podaljšano izredno stanje, ki je v veljavi že od novembra 2015. Mobilizirali bodo tudi 10 tisoč vojakov in poostrili nadzor na letališčih in mejnih prehodih v Franciji. Takšni ukrepi tega napada sicer ne bi preprečili, napadalec naj bi namreč bil francoski Tunizijec, ki je prebival v Franciji. Nadzor na mejah s Francijo, ki je še en udarec šengenskemu območju, sta poostrili tudi Nemčija in Italija.

Predstavniški dom Združenih držav Amerike je sprejel zakona, ki uvajata nove sankcije proti Iranu in mu prepovedujeta uporabo ameriškega finančnega sistema, vključno z uporabo dolarja. Združene države Amerike so to storile v znak protesta proti iranskim poskusom z balističnimi raketami. V sredo so tudi sprejeli zakon, ki vladi prepoveduje kupovanje težke vode od Irana. Tako je propadla aprilska napoved, da bodo kupili za 8.6 miljona dolarjev le-te. Težka voda se uporablja za delovanje nuklearnih reaktorjev. Zakona mora pred uveljavitvijo potrditi še senat.

Kuvajt je kot prva od držav Perzijskega zaliva z dekretom določil minimalno plačo za gospodinjske pomočnike. Ta znaša 60 kuvajtskih dinarjev oz. slabih 180 evrov na mesec. S tem ukrepom poskušajo zajeziti izkoriščanje tujih delavcev, ki delajo v Kuvajtu. Gospodinjsko osebje tam ni vključeno v navadno delovno zakonodajo, zato so se dogajale zlorabe, kot so neplačevanje plač, dolgi delovniki brez počitka, fizično nasilje ter spolno nadlegovanje. Dekret bo zagotavljal tudi prost dan vsak teden, 30 dni plačanega dopusta, 12-urni delovnik z dopustom in enomesečno odpravnino. Gospodinjskih pomočnic in pomočnikov je v kuvajtu več kot 600 tisoč.

Več tisoč protestnikov se je v Bagdadu zbralo na shodu proti korupciji in sektaštvu navkljub prepovedi vlade, ki smatra shod kot teroristično grožnjo. Vlada je pozvala ljudi, naj shod preložijo, saj bi lahko povzročil kaos, ker so varnostne sile trenutno zaposlene z bojevanjem z Islamsko državo. Shod je sklical Muqtada al-Sadr, pomemben šiitski klerik, ki je v preteklih mesecih vodil že več protestov. Sadr zahteva politične in ekonomske reforme, ki naj bi končale koruptiven sistem med državnimi sektaškimi in političnimi skupinami.

Neodvisni mediji v Alžiriji so kljub novi ustavi, ki naj bi zagotavljala svobodo tiska, pod vedno večjim pritiskom. Mehdi Benaissa, poslovodja televizije KBC in Riad Hartouf, vodja produkcije sta prebila tri tedne v zaporu zaradi dveh satiričnih oddaj. Aretirana sta bila skupaj z Nora Nedjaiem, kulturnim ministrom, ki je oddajama podelil licenci. V oddajah so govorili o političnih in ekonomskih težavah ter o korupciji trenutnega predsednika Abdelaziza Bouteflika in njegove vlade. Alžirske oblasti zatrjujejo, da sta zaposlena pri televiziji za pridobitev dovoljenja za snemanje podala lažne izjave ter uporabljala studio privatnega kanala, ki je bil zaprt po policijski raciji leta 2014. Kulturnega ministra bremenijo obtožbe zlorabe javnega položaja. Če bodo obsojeni jih čaka do tri leta zapora.

V Zagrebu je potekal protest proti odpuščanjem in odpovedim oddaj na hrvaški javni radioteleviziji, na katerem se je zbralo več sto ljudi. Organizatorji protesta so bili iniciativa “Sloboda trećima”, ki je nastala po odpovedi treh oddaj v začetku tega meseca. Protest je bil organiziran kot javna radijska oddaja, na kateri je več voditeljev razpravljalo o stanju medijev in politike. Podrobneje o protestu Saša Leković, predsednik Hrvaškega društva novinarjev.

Izjava