Na predsedniških volitvah v Argentini je bil ob 80-odstotni volilni udeležbi poražen dosedanji predsednik Mauricio Macri, zmago pa je prepričljivo slavil peronist Alberto Fernández. Kot podpredsednica se vrača tudi kljub korupcijskim škandalom še vedno izjemno popularna bivša predsednica Cristina Fernández de Kirchner, ki je Argentini predsedovala dva mandata med letoma 2007 in 2015. Macrijeva liberalna vladavina se končuje z veliko inflacijo in porastom revščine, v kateri živi že več kot tretjina prebivalstva. 

Na predsedniške in parlamentarne volitve so se v nedeljo podali tudi v Urugvaju, udeležba je bila obvezna. 14-letno vladavino levosredinske Široke fronte je izzvala koalicija konservativnih strank, konservativni predsedniški kandidat Luis Lacalle Pou pa je na nedeljskih volitvah za kandidatom Široke fronte Danielom Martinezom zaostal le za 3 odstotke glasov, kar pomeni, da se bosta ponovno pomerila na drugem krogu volitev čez en mesec. 14-letna vladavina levice je zaslužna za to, da je Urugvaj izjemno egalitarna država z najmanj revščine v regiji. Vendar pa sta poslabšanje ekonomske situacije in porast kriminala priskrbela možnost zmage desnici. 

Znani so uradni rezultati parlamentarnih in predsedniških volitev v Mozambiku. Prepričljivo, s 73 odstotki glasov, je zmagala vladajoča stranka FRELIMO, rezultat aktualnega predsednika Filipeja Nyusija, ki je bil ponovno izvoljen, pa je bil še za odstotek boljši. Obe parlamentarni opozicijski stranki sta rezultate glasov razglasili za lažne ter pozvali državljane, naj jih ne upoštevajo. Ambasada Združenih držav Amerike in opazovalna misija Evropske unije sicer poročata o mnogih nepravilnostih. Nekdaj socialistična stranka FRELIMO in antikomunistična stranka RENAMO sta bili sicer med letoma 1977 in 1992 zapleteni v državljansko vojno, ki pa je, v manjši meri, ponovno izbruhnila med letoma 2013 in 2018. Ponovna velika zmaga Frelima bi lahko ogrozila krhko premirje. 

Na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Turingiji je leva stranka Die Linke dosegla 31 odstotkov vseh glasov in prepričljivo zmagala. Svoj rezultat je glede na prejšnje volitve podvojila skrajno desna Alternativa za Nemčijo in se s kar 23 odstotki glasov povzpela na drugo mesto. Tradicionalno vodilni stranki, desni Krščanski demokrati in levosredinski Socialni demokrati, sta poraženki volitev, medtem ko Zeleni ostajajo pri petih odstotkih. Mandat za sestavo vlade so že zahtevali pri Die Linke, a koalicija s socialnimi demokrati in zelenimi jim ne bo več prinesla večine. Vse stranke so sicer zagotovile, da z Alternativo za Nemčijo ne nameravajo sodelovati. Čeprav volilni rezultati v tej vzhodnonemški deželi praviloma ne odražajo dobro rezultatov na zvezni ravni, pa je razvidna vse močnejša polarizaicja nemške družbe in kriza tradicionalnih sredinskih strank.

Na nove volitve se bo morala pripraviti tudi sicer ne najbolj demokratična samorazglašena Islamska država. Ameriška vojska je v Siriji izvedla operacijo, v kateri so bili ubiti vodja Islamske države Abu Bakr Al-Bagdadi in trije izmed njegovih otrok. Ameriški predsednik Donald Trump je v svojih, že praviloma dramatičnih in neokusnih tvitih opisal zadnje trenutke Al-Bagdadija, ki naj bi jih videl v živo prek kamer. Al-Bagdadi naj bi “kričal in jokal” ter se, ko so nadenj spustili vojaškega psa, razstrelil, pri čemer je ubil sebe in svoje tri otroke ter ranil “lepega in nadarjenega psa”. Opis pa naj bi bil najverjetneje še ena Trumpova fabrikacija, saj je operacijo gledal brez zvoka in iz zraka, zaradi česar je nemogoče, da bi videl dogajanje v tunelu, v katerega se je zatekel Al-Bagdadi. Ne glede na podrobnosti pa bo izvensodni uboj voditelja Islamske države vsekakor blagodejno vplival na Trumpovo medijsko sliko v času, ko se bliža kampanja za naslednje volitve. 

Sklad PPF Group v večinski lasti najbogatejšega Čeha Petra Kellnerja je sklenil dogovor o prevzemu družbe Pro Plus s  Central European Media Enterprises. Pod okriljem Pro Plus delujejo programi POP TV, Kanal A in Voyo, novi lastnik pa je dejal, da za zdaj ne načrtuje večjih sprememb. Prevzem morajo sicer odobriti še regulatorji in Evropska komisija. Pop TV in A kanal bosta torej kmalu tudi uradno češka programa.

Premier Marjan Šarec se je podal na prvi uradni obisk v katero izmed sosednjih držav, in sicer na Madžarsko, kjer ga je sprejel premier Viktor Orban. Na obisku ga spremlja gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je skupaj z madžarskim kolegom podpisal memorandum o razvojnem sodelovanju v Afriki, v sklopu katerega naj bi državi sodelovali pri oskrbovanju nekaj zdravstvenih ustanov v Nairobiju z zdravili. Šarec bo z Orbanom sicer govoril o gospodarskem sodelovanju in dogajanju v Evropski uniji, v kateri ima Orbanova skrajno desna stranka Fidesz vse manj zaveznikov - razen seveda slovenske SDS.