Protestniki so v centru Beograda začeli blokado križišča med Ulico kneza Miloša in Birčaninovo, kjer nameravajo vztrajati do 18. ure. Takrat bodo proteste preselili pred republiško volilno komisijo. Blokada prometnic je odgovor študentske skupine protestnikov na to, da jim oblasti predsednika Aleksandra Vučića niso omogočile vpogleda v volilni imenik, kar so zahtevali na protestih minulega tedna. Sinoči so se protestniki, ki jih združuje nasprotovanje Vučićevi oblasti in prepričanje, da je predsednikova Srbska napredna stranka na volitvah zmagala z goljufijo, zbrali šesti večer zapovrstjo. Na božični večer se je zbralo več tisoč ljudi, po oceni predsednika manj kot 2500, po posnetkih sodeč pa od dvakrat do trikrat več. Manjša protesta sta potekala tudi v Nišu in Ljigu. Proteste skuša usmerjati opozicijska koalicija Srbija proti nasilju, a zadnje dni v protestih prednjačijo študentje. Predstavniki opozicijskih strank v nasprotju s študenti želijo razveljavitev volitev, na katerih so si v državnem parlamentu Vučićevi napredneži znova zagotovili absolutno večino, na lokalnih beograjskih volitvah pa zmagali z razliko, manjšo od petih odstotnih točk. Prejšnji teden so se protestniki zbirali pred poslopjem republiške volilne komisije, sinoči pa so se od tod odpravili pred stavbo beograjskega mestnega sveta. Parlamentarna opozicija se osredotoča na Beograd in tamkajšnje volitve, navajajoč, da so vladni aparatčiki na dan volitev tja pripeljali 40 tisoč volivcev iz drugih delov države in Republike Srbske. Nekaj opozicijskih politikov je skušalo vstopiti v stavbo mestnega sveta, da bi z balkona nagovorili protestnike, a so varnostniki in žandarmerija vhod blokirali. Tako so začeli proti vratom in oknom mestnega sveta metati jajca in kamenje. 

Lopovi

Nazadnje je protestnike okoli desete ure razgnala žandarmerija s pendreki in solzivcem. Predsednik Vučić je že pred tem sklical izredno sejo sveta za nacionalno varnost in na spletu objavil, kako sredi koordiniranja žandarmerije mirno jé jabolko. Aretirali so 35 nasilnežev, je sporočil, zato – brez skrbi.

Vučić

Vučićeva premierka Ana Brnabić je zatrdila, da so za poskuse nasilnega prevzema oblasti, kar je po njenem mnenju kulminiralo v »napadu« na beograjski mestni svet, vedeli že pred volitvami. Za posredovanje teh »informacij« se je zahvalila ruskim obveščevalnim službam. Že konec prejšnjega tedna so bili za srbske oblasti krivi tuji opazovalci volitev, na primer Andreas Schieder, s katerim je Brnabić tudi besedno obračunala. Schieder iz avstrijske socialdemokratske stranke je bil član misije Evropskega parlamenta, ki je spremljala srbske volitve. Za medije je ocenil, da bi rešitev morda bila ponovitev volitev v Beogradu pod drugačnimi pogoji. Kot je dejal, so na volitvah spet videli fantomske glasovnice. Brnabić je Schiederja obtožila, da laže, a v isti sapi zatrdila, da se to nanaša samo nanj, z Avstrijo pa ima Srbija odlične odnose. Ne samo fantomske glasovnice, ampak tudi fantomski zunanji sovražniki, torej. 

Na isti dan kot srbske volitve je potekal ustavni referendum v afriškem Čadu. Rezultate referenduma je volilna komisija sporočila teden dni po njem: novo ustavo je po podatkih komisije podprlo 86 odstotkov volivcev. Nova ustava uvaja zgornji dom parlamenta, polpredsedniški sistem, ki bo nadomestil leta 2018 uveljavljeni predsedniški sistem, in upravno delitev države na 23 provinc. Ohranja unitarno ureditev republike, medtem ko so nasprotniki ustavnega predloga tranzicijskega sveta zagovarjali federativno ureditev. Predsedniški mandat nova ustava sicer skrajšuje s šestih na pet let in omogoča samo eno ponovno izvolitev na predsedniški položaj. Novo ustavo je predlagal tranzicijski svet, ki je de facto organ vojaške hunte pod vodstvom tranzicijskega predsednika Čada Mahamata Débyja. Mahamatov oče Idriss Déby je eni redkih preostalih zaveznic Francozov v Sahelu vladal od leta 1990 do 2021, ko je umrl v bojih z uporniki na čelu države. Čeprav bi po ustavi moral začasni predsednik države postati predsednik parlamenta, slediti pa bi morale volitve, je oblast nasledil Idrissov sin, sicer vojaški general. Suspendiral je ustavo in razpustil parlament, nove volitve pa obljubil šele po spremembi ustave. S potrditvijo nove ustave se Čadu torej obetajo volitve z namenom spremembe vojaške vladavine Mahamata Débyja v civilno. 

Izraelska okupatorska vojska je na božični večer izvedla zračni napad na begunsko taborišče Magazi v srednjem delu okupirane Gaze. Po podatkih zdravstvenega ministrstva v Gazi so izraelske sile v napadu ubile najmanj 70 ljudi. Magazi, eno od najgosteje naseljenih begunskih taborišč v enklavi, je Izrael napadal že pred tem. Izraelska vojska je obstreljevala tudi begunsko taborišče Bureidž, pri čemer je ubila več kot sto Palestincev, dan prej pa je napadla tudi begunski taborišči Nusejrat in Džabalija. Od vdora borcev palestinskega Hamasa na ozemlje, ki ga nadzoruje Izrael, je okupatorska vojska ubila več kot 20 tisoč Palestincev. Nasilje sicer še vedno izvaja tudi na območju okupiranega Zahodnega brega, kjer je v preteklih dneh izvedla več racij, zlasti v Betlehemu, Dženinu in Nablusu. V pretekli noči je na Zahodnem bregu pridržala vsaj 35 Palestincev. 

Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da je turška vojska izvedla več zračnih napadov na severu Iraka in Sirije, v katerih je ubila vsaj 29 članov Delavske stranke Kurdistana, znane kot PKK. Turške sile so napadle baze, zaklonišča in naftne obrate, a točnih lokacij napadov na ministrstvu niso razkrili. Turško obrambno ministrstvo je zračne napade upravičilo s smrtjo 12 turških vojakov, ki so jih po njihovih trditvah v severnem Iraku ubili člani PKK-ja. Turčija Delavsko stranko Kurdistana uvršča na seznam terorističnih organizacij, proti kurdskim milicam pa je leta 2019 začela genocidno ofenzivo na severu Sirije.  

Iz danske ladjarske družbe Maersk so sporočili, da bodo le nadaljevali promet po Rdečem morju. Ob tem bodo Maerskove ladje varovali Američani in njihova vojaška koalicija. Plovbo po Rdečem morju so prekinili 15. decembra zaradi dronskih in manj pogostih raketnih napadov jemenskih gverilcev Ansar Alah na ladje, ki so na kakršenkoli način povezane z Izraelom. Napadi se, kot so jemenski borci, znani kot Hutiji, že večkrat pojasnili, ne bodo ustavili, dokler Izrael ne konča agresije nad palestinskim ljudstvom v Gazi. Še vedno ni popolnoma jasno, katere države so v novi ameriški koaliciji za varovanje trgovine v Rdečem morju. Denimo iz Španije so sporočili, da se njihove sile misije ne nameravajo udeležiti. Prav tako še ni znano, ali bodo preostale ladjarske in naftne družbe, ki so po zgledu Maerska prekinile poti prek Rdečega morja, te zdaj nadaljevale. 

OFF so pripravili Neva, Tia, AKG in Martin.

Vir fotografije: Čuvari/ke vatre, facebook