Izraelska vojska je bombardirala južni in vzhodni Libanon, pri čemer je ubila več kot 500 ljudi in jih še nekaj več kot 1600 ranila. Več deset tisoč ljudi je pred bombardiranjem bežalo v prestolnico Bejrut, katerega južna predmestja so bila sicer prav tako tarča bombardiranja. Po poročanju izraelskih medijev je bil tarča današnjega bombardiranja Bejruta višji poveljnik gibanja Hezbolah Ali Karaki, za katerega v Hezbolahu trdijo, da je napad preživel. Izraelsko bombardiranje je najsmrtonosnejše v enajstih mesecih medsebojnega raketnega obstreljevanja z gibanjem Hezbolah in sledi detonacijam izraelskih bomb, nastavljenih v pozivnike pripadnikov gibanja in druge elektronske naprave v Libanonu. Gre tudi za najvišje število ubitih v enem dnevu v Libanonu od konca državljanske vojne leta 1990. Izraelska vlada je pred bombardiranjem razglasila izredne razmere po vsej državi, kar podeljuje vojski pooblastila, da izdaja ukaze civilistom.

Kolona podpornikov nekdanjega bolivijskega predsednika Eva Moralesa je prispela v prestolnico La Paz, ki je končni cilj tako imenovanega Pohoda za rešitev Bolivije. Morales je na zboru v mestu predsedniku Luisu Arceju postavil ultimat, naj v štiriindvajsetih urah zamenja »narko, koruptivne, rasistične in fašistične« ministre in najde rešitev za pomanjkanje goriva v državi, sicer bodo s protestom nadaljevali. Po zaključku zborovanja so se Moralesovi podporniki ponovno spopadli z Arcejevimi. Policija je zastražila vladna poslopja in sedež največjega sindikata v državi, Bolivijski delavski center, ki podpira predsednika. Dvestokilometrski protestni pohod po avtocesti iz Caracolla v La Paz je Morales organiziral prejšnji teden. Med potjo so se dvakrat spopadli s podporniki predsednika, ki so skušali pohod blokirati, prvič v torek pri kraju Panduro, drugič v nedeljo v mestu El Alto, kjer ima svoj kongres arcistično krilo de facto razpadle stranke Gibanje za socializem, kateri pripadata tako Arce kot Morales. Predsednik Arce je nekdanjega predsednika Moralesa obtožil, da mobilizira podpornike za državni udar. Protestniki z Moralesom na čelu med drugim zahtevajo, da se nekdanjemu predsedniku, ki je bil izvoljen že trikrat, omogoči ponovna kandidatura na predsedniških volitvah naslednje leto kljub ustavni omejitvi na dva mandata.

Študenti aktivistične skupine Študenti proti avtoritarni oblasti so šestič blokirali glasovanje na volitvah v študentski parlament Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu. Po mnenju študentov so volitve nelegitimne, ker na njih kandidira samo ena lista. Študente so nato fizično napadli zamaskiranci, ki so nanje metali šok bombe. Rektor univerze dogajanja še ni komentiral. Blokado volitev so študenti napovedali po koncu neuspele zasedbe rektorata, na kateri so zahtevali izvedbo volitev v prostorih filozofske fakultete namesto na rektoratu in spremembo pravilnika o izvedbi volitev tako, da bi omogočil kandidaturo študentom zunaj registriranih študentskih organizacij.

Tanzanijska policija je pred napovedanim protestom ponovno aretirala Freemana Mbwoeja in Tunduja Lissuja, voditelja opozicijske Stranke za demokracijo in napredek, krajše Chadema. Policija je nato zaradi kršitve prepovedi zbiranja aretirala še vsaj dvanajst protestnikov, ki so se začeli zbirati na ulicah prestolnice Dar es Salaam, in blokirala ceste. Mbwoeja in Lissuja so proti varščini že izpustili. Stranka Chadema je poskusila organizirati protest proti političnim ugrabitvam in umorom. V začetku meseca je bil član tajništva stranke Ali Mohamed Kibao ugrabljen z avtobusa, kasneje pa so ga našli mrtvega s kislino na obrazu. Predstavniki stranke Chadema so zatrdili, da so ga ugrabili vojaki. Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hassan se je po umoru opravičila sorodnikom umorjenega in njegovi stranki ter sporočila, da je ukazala preiskavo.

Državni zbor bo danes glasoval o noveli zakona o voznikih, zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa, zakona o revidiranju in zakona o lokalnih volitvah. Predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah bi po odločitvi ustavnega sodišča uredil volilni spor s podaljšanjem roka za ugovor pri volilni komisiji na dva dni po dnevu glasovanja in razširitvijo kroga upravičencev za vložitev tožbe na upravno sodišče. Novela zakona o voznikih, ki jo je vložila opozicijska stranka Nova Slovenija, bi kot pogoj za opravljanje vozniškega izpita določila devetletno obiskovanje osnovne šole in končan sedmi razred osnovne šole, enako kot v lanskem predlogu dolenjskih občin, ki ga državni zbor ni sprejel.

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je za izvajanje osrednjega dela nadgradnje ljubljanske železniške postaje izbrala konzorcij gradbenih podjetij na čelu z družbo SŽ-Železniško gradbeno podjetje. Gre za gradnjo nadhoda z dvigali in tekočimi stopnicami, razširitev trenutnega podhoda za kolesarje ter nadgradnjo tirne in signalizacijske infrastrukture. Končna dogovorjena cena gradnje je okrog 200 milijonov evrov brez davka, oziroma nekaj manj kot 250 milijonov evrov skupaj z DDV-jem. Direkcija je razpis objavila marca, ponudbi pa sta oddala konzorcij SŽ-Železniškega gradbenega podjetja in družba VOC Objekti, ki je ponudila ceno okrog 260 milijonov evrov z davkom. To je bil drugi razpis. Na prvi razpis novembra sta se prijavila ista ponudnika, a ju je direkcija zavrnila zaradi previsoke cene. Konzorcij je to na drugem razpisu znižal za okrog deset milijonov evrov.

Državni zbor se je včeraj uradno seznanil z odstopom ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde. Felda je odstopno izjavo podal prejšnjo sredo, rekoč da se želi vrniti na Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Za začasnega ministra je premier Robert Golob imenoval direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Vinka Logaja. Za predlog za novega ministra s polnimi pooblastili ima premier deset dni časa. Sejo, na kateri so ministri sicer odgovarjali na poslanska vprašanja, je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič za dve uri prekinila. Po premoru se ni vrnila in nadomestila jo je podpredsednica Meira Hot iz Socialdemokratov. Vodja poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelka Godec je Urško Klakočar Zupančič obtožila, da je pobegnila s seje, saj je Godec pred tem zastavila poslansko vprašanje, zakaj preiskovalno komisijo glede delovanja podjetij Gen-I in Star Solar vodi poslanec Gibanja Svoboda Tomaž Lah. Klakočar Zupančič ji je zvečer na družbenem omrežju Facebook odgovorila, da je odšla iz upravičenega razloga, ki ga ne privošči nikomur, in naj je ne silijo povedati, zakaj je šla, ker jih bo sram.