Razmere na Korejskem polotoku ostajajo napete, k čemur s podajanjem žogice uspešno prispevajo vse vpletene strani. Južna Koreja je sporočila, da je Severna Koreja po grožnjah s prekinitvijo šestdeset let trajajočega premirja med državama sprožila nove vojaške vaje. V torek je severnokorejsko vojaško poveljstvo južni sosedi zagrozilo s „kirurško natančnimi napadi“ in z uporabo „preciznega jedrskega orožja“.

Povod za grožnje naj bi bile napovedane vsakoletne skupne ameriško-južnokorejske vojaške vaje in za danes napovedana potrditev resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki zaostruje sankcije proti Severni Koreji zaradi njenega tretjega jedrskega poskusa 12. februarja. Ukrepi naj bi bili usmerjeni predvsem proti političnim voditeljem in diplomatskim predstavnikom te države ter proti dvema vodilnima predstavnikoma državnega podjetja za rudarski razvoj, ki je zaradi sodelovanja pri razvoju orožja pod sankcijami že od leta 2009. Zaradi enakega razloga se sankcije pričakujejo tudi proti Akademiji naravoslovnih znanosti. Dodaten kamenček v mozaik je dodala še Avstralija, ki je ustavila načrt o ponovnem odprtju severnokorejske ambasade v Canberri, ki jo je Severna Koreja po le nekaj letih delovanja zaradi menda finančnih razlogov zaprla leta 2008.

Novo poglavje se piše v bizarni zgodbi, ki je povzročila največjo malezijsko varnostno krizo v zadnjih letih. Samooklicani filipinski sultan Džamalul Kiram III., čigar privrženci so 12. februarja na podlagi svojstvenega razumevanja predkolonialnih pravic zasedli vas Tanduo na malezijskem otoku Borneo, je malezijske varnostne sile pozval k prekinitvi spopadov, kar pa so slednje že zavrnile. Sultanove borce, teh naj bi bilo med sto in tristo, so pozvale k brezpogojni vdaji, potem ko so proti njim po treh tednih mirnega prepričevanja k umiku sprožile vojaško akcijo. V spopadih je umrlo osemindvajset ljudi, večinoma sultanovih privržencev, ki prihajajo iz filipinskega sultanata Sulu. Ta je leta 1878 ozemlje na Borneu dal v najem britanski družbi, ta pa ga je nato leta 1963 predala Maleziji, ki trenutno sultanu za ozemlje plačuje tisoč šeststo osemdeset dolarjev letne najemnine.

Zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je v intervjuju za BBC zadnje spremembe ruske zakonodaje, ki omejujejo svobodo javnega govora in zbiranja ter svobodo na medmrežju, označil za napad na državljanske pravice. Sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina je pozval, naj se ne boji lastnega ljudstva, saj to pričakuje odprt in neposreden dialog. Kritične besede je Gorbačov namenil tudi Putinovemu krogu najožjih sodelavcev, v katerem naj bi bilo polno tatov in skorumpiranih uradnikov.

Vseeno pa iz Rusije prihaja tudi novica z emancipatornim nabojem. Ob petdesetletnici prvega ženskega poleta v vesolje, ki ga je leta 1963 izvedla Valentina Tereškova, bo Rusija v vsemir poslala kozmonavtko. Vloga je namenjena šestintridesetletni Jeleni Serovi, ki naj bi na Mednarodni vesoljski postaji preživela pol leta. Novica seveda ne bi izstopala, če ne bi v nasprotju z ameriškimi astronavtkami šlo za prvo rusko kozmonavtko v vesolju po dolgih dvajsetih letih. Zadnja je bila Jelena Kondakova, ki je v devetdesetih letih preživela pet mesecev na sedaj že upokojeni postaji Mir.

Blok ruskih novičk končujemo z dobro novico za tamkajšnje ljubitelje žlahtne kapljice. Pristojne oblasti so namreč sprejele odločitev o odpravi embarga na prodajo gruzijskih vin in mineralne vode, ki je bil uveden po najhujšem poslabšanju odnosov med državama leta 2006. Rusija je tedaj kot razlog navedla pomanjkljivo kvaliteto in onesnaženost pridelkov s pesticidi, v ozadju odprave embarga pa naj bi bil sedaj strah, da bi Gruzija utegnila sprožiti spor pred Svetovno trgovinsko organizacijo.

V Grčiji se je zaradi izogibanja plačilu davka začel kazenski postopek proti trem nekdanjim ministrom. Georges Vulgarakis in Petros Dukas iz konservativne Nove demokracije sta obtožena prikrivanja dohodkov svojih soprog, za kar jima grozi do pet let zapora, socialistu in nekdanjemu finančnemu ministru Janosu Papantoniuju pa naj bi se zaradi prikrivanja 1,1 milijona evrov prihodkov obetala še daljša porcija kazni. Postopki proti osumljenim temeljijo na podatkih s seznama oseb, osumljenih davčnih utaj, ki ga je Grčiji leta 2010 posredovala tedanja francoska finančna ministrica in zdaj direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde. Razkrinkanje davčnih utaj med grško elito je ena od prednostnih varčevalnih nalog vlade, v katere je bila prisiljena v zameno za mednarodno finančno pomoč. Zaradi utaje je bil pred dvema dnevoma na sedem let zapora že obsojen nekdanji grški obrambni minister Apostolos Atanasios Cohadzopulos.

Hrvaška vlada je prek družabnega omrežja čivknila, da sta zunanja ministrica Vesna Pusić in državni sekretar v kabinetu predsednika slovenske vlade Tone Kajzer parafirala memorandum o soglasju med vladama Slovenije in Hrvaške o prenesenih deviznih vlogah Ljubljanske banke. Na spletni strani hrvaške vlade je bilo kmalu zatem tudi objavljeno besedilo memoranduma v hrvaščini, v katerem piše, da bo vprašanje, z rešitvijo katerega je Slovenija pogojevala ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, rešeno na osnovi nasledstvenega sporazuma.

Državi se obenem strinjata, da je treba čim prej doseči vseobsegajočo rešitev tega vprašanja, zato se bodo nadaljevali aktivni pogovori pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. Hrvaška se je obvezala, da bo zagotovila zaustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami sprožili hrvaški banki, slovenska vlada pa bo poskrbela za soglasje Ljubljanske banke kot tožene stranke v teh postopkih in bo nemudoma v Državnem zboru sprožila postopek za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo. Odhajajoči premier Janez Janša je po seji vlade povedal, da bosta memorandum s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem podpisala v ponedeljek ob 9. uri na gradu Mokrice.

Slovenski razvojni svet, skupno združenje interdisciplinarne skupine intelektualcev in zainteresiranih organizacij, je sprožil pobudo zbiranja podpisov pod zahtevo za izpeljavo predčasnih parlamentarnih volitev. Pobudo, ki se je ji pridružila tudi Mreža za neposredno demokracijo, nam je predstavil Gojko Stanič, predsednik Razvojnega sveta, ki poudarja, da predčasne volitve zahteva tudi vstajniško gibanje:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Glede na to, da se v polju zastopniške demokracije še ni izoblikovala stranka oziroma gibanje, ki bi zastopalo zahteve protestniškega gibanja, se zastavlja vprašanje o smiselnosti predčasnih volitev. Volilna izbira bi namreč ostajala znotraj že obstoječih strank in gibanj.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Ob oblikovanju nove parlamentarne in vladne koalicije se je oglasila tudi zunajparlamentarna Stranka za trajnostni razvoj Slovenije. Kot poudarjajo, bi v normalnih razmerah z navdušenjem čestitali novi mandatarki Alenki Bratušek, ker bi njena izvolitev pomenila konec protiljudske vladavine Janeza Janše, še posebej pa zato, ker bi kot prva ženska prevzela nehvaležno vlogo predsednice vlade. Vendar pa tega v stranki, kot poudarja glavni tajnik Iztok Majhenič, ne morejo storiti, ker naj mandatarka ne bi imela enakih meril glede boja proti korupciji za vse vpletene politike in stranke.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Poleg odnosa do koruptivnih praks Stranko za trajnostni razvoj moti tudi izvolitev Janka Vebra za predsednika Državnega zbora, ker naj bi v preteklosti neprimerno postopal do romske skupnosti. Kot rešitev zato v stranki predlagajo takojšnje predčasne volitve.