V Franciji je bil sprejet zakon, ki otrokom prepoveduje uporabo pametnih telefonov in drugih naprav z dostopom do interneta v šolah. Otroci od tretjega do petnajstega leta starosti morajo svoje pametne telefone v šoli izključiti ali pa jih pustiti doma. Srednjim šolam zakon dovoljuje, da same presodijo, ali bodo uvedle delno ali popolno prepoved omenjenih naprav. Glavni podpornik novega zakona je stranka predsednika Emmanuela Macrona En Marche. Prepoved pametnih telefonov je bila ena od osrednjih obljub v Macronovi predsedniški kampanji. Že predhodno je bil sicer leta 2010 v Franciji sprejet zakon, ki prepoveduje uporabo pametnih telefonov v šolah, sedaj pa se prepoved širi tudi na uporabo telefonov v času odmorov in na celotnem šolskem območju. Če tako radikalna prepoved služi predvsem zmanjševanju negativnih vplivov internetnega sevanja na francoske otroke, v zakonu sicer ni dorečeno.

Medtem ko Macron rešuje francoske otroke pred zlom tehnologije, pa njegovi politični nasprotniki v spodnji dom parlamenta proti njemu vlagajo glasovanja o nezaupnici. Zaradi škandala z Macronovim osebnim stražarjem, ki je na prvomajskih protestih brez pooblastil napadel dva protestnika, sta nezaupnico proti Macronu vložili tako socialistična kot republikanska stranka. V spodnjem domu parlamenta ima sicer Macronova stranka En Marche veliko večino, tako da mu predsedniški stolček ne bo še tako hitro ušel.

Ustavno sodišče v Gruziji je razsodilo, da je kazen za posedovanje marihuane protiustavna. S tem tudi uživanje marihuane ni več kaznivo dejanje. Sodišče se je pri odločitvi sklicevalo na pravico do svobodne osebnosti. V Gruziji ostajata prepovedani gojenje in prodaja marihuane. V parlamentu trenutno poteka debata o dekriminalizaciji posedovanja vseh drog.

Stavka voznikov taksijev v večjih španskih mestih se nadaljuje, potem ko se predstavniki taksistov na današnjih pogajanjih z vlado niso uspeli uskladiti. Vozniki tako imenovanih tradicionalnih taksijev nasprotujejo vse večjemu številu vozil Uberja ali Cabifyja, ki jih španska vlada pravno označuje kot turistična vozila s šoferjem. Taksisti so pred dobrim tednom dni stavko začeli v Barceloni, od tam pa se je stavka najprej razširila v Madrid in Valencio ter ostala večja španska mesta. Stavkajoči vozniki so zahtevali, naj vlada dosledno upošteva zakonodajo, ki določa, da mora biti razmerje dodeljenih licenc med tradicionalnimi taksisti in turističnimi vozili s šoferjem 30 proti 1. Licence, ki jih mora pridobiti voznik tradicionalnega taksija, so veliko dražje, kot tiste, ki jih morajo pridobiti vozniki Uberja ali Cabifyja. Trenutno razmerje vozil na španskih ulicah je pet tradicionalnih taksijev proti enemu turističnemu vozilu s šoferjem.

Nadaljujemo s težavami voznikov, tokrat tistih v zraku. Nemški piloti irskega letalskega prevoznika Ryanair, ki so člani sindikata Vereinigung Cockpit, so s 96-imi odstotki glasovali za stavko. Piloti so upravi Ryanaira naložili, da do šestega avgusta pripravi sprejemljiv predlog kolektivne pogodbe. Prejšnji teden so stavkali člani Ryanairove posadke v Španiji, Italiji, Belgiji, na Portugalskem in na Irskem. Ryanair je lani decembra klonil pod grožnjo stavk članov posadke v času božičnih letov in prvič pokazal pripravljenost na prepoznanje sindikatov. Pri tem je Ryanair postavil pogoj, da mora biti sindikat sestavljen izključno iz članov Ryanairove posadke. Od Ryanairovega prepoznanja sindikatov v različnih evropskih državah naprej so sledila večinoma neuspešna pogajanja o kolektivnih pogodbah.

Župani in svetniki iz šestnajstih okrožij v avstralski Viktoriji so pripravili poziv vladi, naj ustavi reze v finančno pomoč prosilcem za azil. Avstralska vlada je lani naznanila, da bo ukinila financiranje Službi za podporo rezolucij statusa, ki okoli 13 tisočim prosilcem za azil omogoča finančno pomoč in cenejše bivanje. Pred približno mesecem dni je vlada pričela s postopno ukinitvijo podpore, ki jo je do sedaj izgubilo okoli 1500 ljudi. Med avgustom in novembrom bo podporo postopoma izgubilo še 5500 družin. Avstralska vlada je v podobni odločitvi maja letos ukinila finančno podporo in nastanitev okoli sto prosilcem za azil, ki so bili v Avstralijo zaradi zdravstvenih težav pripeljani iz centrov za pridržanje na otokih Nauru in Manus.

V Burkini Faso je bila sprejeta nova volilna zakonodaja, ki bo zmanjšala število Burkinčanov v tujini, upravičenih do glasovanja na predsedniških volitvah 2020. Po novem bo glasovanje v tujini omogočeno le na veleposlaništvih in konzulatih, in to le tistim Burkinčanom, ki imajo osebno izkaznico ali potni list. Opozicijska stranka Unija za napredek in reforme opozarja, da bodo tako iz demokratičnega procesa izločeni milijoni Burkinčanov, predvsem tisti, ki živijo v Slonokoščeni obali in jim kot veljavni dokument služi le konzularna kartica, ne pa tudi osebna izkaznica Burkine Faso. Takih Burkinčanov je samo v Slonokoščeni obali milijon.

Srbsko ministrstvo za kulturo je vladi predlagalo spremembe in dopolnitve Zakona o uradni uporabi jezika in pisave, poroča časnik Večernje novosti. Predlagane spremembe uvajajo obvezno uporabo srbskega jezika in cirilice za vso uradno komunikacijo v državnih in lokalnih organih, isto pa velja tudi za vse medije, izobraževalne in znanstvene ustanove, katerih ustanovitelj je država ali pa prejemajo sredstva iz državnega proračuna. Vlada poleg sprememb zakona načrtuje tudi sestavo organa Svet za srbski jezik, katerega naloga bo skrb za uporabo cirilice. Latinica se v predlaganih spremembah zakona definira kot pomožna pisava, zapis v cirilici pa mora v primeru uporabe obeh pisav vedno imeti prednost. Za kršitve predlaganih sprememb so predvidene finančne kazni. V primeru, da uredbo krši ustanova, ki je zavezana komunikaciji v cirilici, bo odgovorna oseba odgovarjala s kaznijo v višini med 42 in 847 evri. Kazni v višini med 4 in 8 tisoč evri pa so predvidene za podjetja, ki v latinici zapišejo ime izdelka ali storitve, navodila za uporabo ali garancijski list.