OFF nečistega duha nasilja
Kurdske Sirske demokratične sile so se v mestu Dejr Hafir v provinci Alep na severu Sirije spopadle z milicami, povezanimi z začasno vlado predsednika Ahmeda Al Šare Iz Sirskih demokratičnih sil poročajo, da so milice napadle štiri njihove položaje v mestu. Spopad sledi bojem med sirsko vladno vojsko in kurdskimi silami v okolici Manbija severno od Dejr Hafira in ponovnim spopadom med vladno vojsko in oboroženimi skupinami manjšine Druzov v Suvajdi na jugu države. Za spopad pri Manbiju, v katerem so umrli štirje vojaki sirske vladne vojske in trije civilisti, je ministrstvo za obrambo obtožilo Sirske demokratične sile. V kurdskih enotah trdijo, da so se odzvali na neizzvan topniški napad na civiliste. Marca je poveljnik Sirskih demokratičnih sil Mazlum Abdi z začasnim sirskim predsednikom Al Šaro, v času sodelovanja z Al Kaido znanim kot Al Džolani, sicer podpisal sporazum o integraciji večinsko kurdske regije Rožava s preostalo Sirijo pod vodstvom nove vlade v Damasku. Dogovor vključuje priključitev kurdske vojske novi sirski državni vojski. Stopnja avtonomnosti Rožave in njenih oboroženih enot z marčevskim sporazumom ni bila natančno določena.
Izraelska kopenska vojska je vdrla v center in vzhodni del mesta Han Junis, kjer so po poročanju Al Džazire naleteli na odpor palestinskih partizanov. Medtem topništvo in letalstvo bombardirata Al Mavasi zahodno od mesta. Kljub razglasitvi zmage prejšnji teden izraelski vojaki še vedno izvajajo napade v mestu Gaza na severu enklave. V zadnjem dnevu je genocidna vojska v Gazi ubila več kot 70 ljudi, med njimi prostovoljca Rdečega polmeseca in 36 iskalcev humanitarne pomoči. Ministrstvo za zdravje v Gazi je v zadnjih 24 urah zabeležilo osem smrti zaradi lakote. Agencija izraelske vojske za koordinacijo tako imenovane humanitarne pomoči napoveduje omejeno dovoljenje za dobavo hrane in higienskih pripomočkov v Gazo ne humanitarnim organizacijam, ampak trgovcem. Iz vladnega urada za komuniciranje v Gazi sporočajo, da izraelske okupatorske oblasti trenutno dovoljujejo vstop v enklavo 84 tovornjakom s humanitarno pomočjo na dan, medtem ko je izračunan minimum za pokritje osnovnih potreb prebivalstva 600 tovornjakov na dan. Toliko so jih okupatorske oblasti dovolile pred začetkom genocidnega pohoda oktobra 2023, enak obseg dovoljene humanitarne pomoči pa je bil tudi eden od pogojev dosedanjih prekinitev ognja.
Brazilsko vrhovno sodišče je odredilo hišni pripor za nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara na njegovi rezidenci v prestolnici Brasilia in mu prepovedalo vse obiske, razen odvetnika. Policija je poleg tega Bolsonaru zasegla mobilne telefone. Vrhovni sodnik Alexandre De Moraes je pojasnil, da je Bolsonaro kršil predhodne omejitve rabe družbenih omrežij in politične agitacije, ki jih je uvedlo sodišče. Pred enim mesecem je že ukazalo Bolsonaru nošnjo sledilca na gležnju. Proti nekdanjemu predsedniku in sedmim soobtoženim na vrhovnem sodišču poteka sojenje zaradi poskusa državnega udara januarja 2023 po volitvah, na katerih je zmagal levi kandidat Luiz Inácio Lula Da Silva. Poleg državnega udara tožilstvo Bolsonara obtožuje še vodenja oborožene kriminalne organizacije, načrtovanja atentata na izvoljenega predsednika Lulo Da Silvo in poskusa nasilne zrušitve vladavine prava. Samo za poskus državnega udara Bolsonaru grozi do 12 let zapora, za ostale obtožbe pa še dodatne, do desetletne zaporne kazni. Proti sojenju so v nedeljo potekali protesti Bolsonarovih privržencev, ki so se v podporo nekdanjemu predsedniku po odredbi hišnega pripora zbrali še v njegovi soseski. Ameriška vlada predsednika Donalda Trumpa, ki je sojenje Bolsonaru označil za lov na čarovnice, je prejšnji teden zaradi sojenja uvedla dodatne 50-odstotne carine na blago iz Brazilije ter sankcije proti sodniku De Moraesu.
Srbija
Meščani Zaječara so se pred konstitutivno sejo mestnega sveta zbrali pred občinsko stavbo. Zaradi prisotnosti zasebnih varnostnikov in predhodnega blokiranja vstopa opozicijski mestni svetniki niso želeli sesti, s čimer so obstruirali sejo, ki bi se morala začeti ob devetih. Protestniki listo Srbske napredne stranke, ki je na občinskih volitvah dobila večino, obtožujejo goljufanja. V Beogradu so se protestniki po obeleženju obletnice izgona krajinskih Srbov v operaciji Nevihta sprehodili do domov premiera Đura Macuta, direktorja mestne komunale Marka Popadića in brata predsednice parlamenta Ane Brnabić Igorja Brnabića. V Čačku so meščani z blokado križišča pri hotelu Morava in pohodom do gimnazije izvedli prvega iz napovedanih rednih protestov, ki jih nameravajo izvajati dvakrat na teden. Predsednik Aleksandar Vučić je medtem aretacijo dveh nekdanjih ministrov po nalogu tožilstva za organizirani kriminal označil za državni udar. Policija je v petek aretirala nekdanjega infrastrukturnega ministra Gorana Vesića, njegovega predhodnika Tomislava Momirovića in še 11 ljudi z ministrstva in iz podjetij, ki so sodelovala pri obnovi železniške postaje v Novem Sadu. Tožilstvo, ki ga Vučić zdaj razglaša za mafijsko strukturo, aretirane obtožuje korupcije pri poslu obnove postaje. Obtoženi so po prepričanju tožilstva državo oškodovali za okrog sto milijonov evrov. Zrušitev rekonstruiranega nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu je povzročila smrt 16 ljudi.
Slovenija
Gibanje za pravice Palestincev je pred egiptovskim veleposlaništvom organiziralo protest, s čimer se je pridružilo protestom pred egiptovskimi veleposlaništvi v več drugih državah. Egipt si deli del meje z Gazo in nadzoruje mejni prehod Rafa, kjer egiptovske oblasti sodelujejo z Izraelom pri blokadi Gaze. Egiptovska policija je od začetka izraelskega genocidnega pohoda oktobra 2023 ustavila dva aktivistična konvoja, ki sta želela izsiliti odprtje prehoda za humanitarno pomoč, nazadnje pred slabima dvema mesecema.
Sindikat voznikov avtobusov je pozval ministrstvo za infrastrukturo, da po zgledu zdravstva uredi izvajanje javnega prevoza primarno skozi izvajalce, ki niso v zasebni lasti. S tem bi se po mnenju sindikata ustavilo nazadovanje kakovosti javnega prometa in odtekanje državnega denarja zasebnikom. Opozarjajo, da tržni model ogroža temelje gospodarske javne službe, kot sta dostopnost in kontinuiteta storitve. Poziv sindikata je odziv na spremembo uredbe o javnih linijskih prevozih potnikov v notranjem cestnem prometu, ki jo je vlada sprejela konec julija, v veljavo pa je stopila s prvim avgustom. Sprememba uredbe je podražila enkratne, dnevne, tridnevne in tedenske vozovnice integriranega javnega potniškega prometa. Vlada ukrep upravičuje s pokrivanjem stroškov in ohranjanjem realne vrednosti prihodkov od prodanih vozovnic ob inflaciji.
Akademskih 15
Prejšnji teden smo poročale o predlogu Evropske komisije o delnem suspenzu Izraela v programu za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Vložen predlog je prejšnji torek popoldne tako obravnaval odbor stalnih predstavnikov članic EU, vendar ta ni dosegel kvote za zadostno podporo. Za sprejetje predloga bi se z njim moralo strinjati vsaj 15 od 27 držav, katerih prebivalstvo predstavlja najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva Evropske unije. Podpornic pa je bilo zgolj 10, med njimi tudi Slovenija, poleg nje pa denimo še Francija, Španija in Nizozemska. Argument za vložitev predloga, ki se sklicuje na Izraelovo kršenje drugega člena pridružitvenega sporazuma z Unijo in kot razlog za to navaja kršenje človekovih pravic Palestincev, pa očitno ni prepričal Nemčije in Italije, ki nista izrazili podpore. Za natančnejši izid bomo morali počakati na zgodnjo jesen, saj se bo obravnava nadaljevala na naslednjem zasedanju Sveta EU, ki je predviden šele v začetku septembra. Čeprav sprejetju predloga zaenkrat slabo kaže, se odpira tudi vprašanje, kakšen učinek bi ta imel tudi, če bi bil dejansko sprejet. Sodelovanje bi bilo prekinjeno v sklopu projektov, financiranih v okviru pospeševalnikov programa Evropskega sveta za inovacije, iz katerih bi bila izvzeta zgolj izraelska zagonska, mala in srednja podjetja. Na pretekle dogovore podjetij sprejetje ne bi vplivalo. Do sedaj je Izrael preko pospeševalnika programa Evropskega sveta za inovacije prejel 200 milijonov, v okviru celotnega projekta Obzorje Evropa pa skupno 900 milijonov evrov sredstev.
Avstralija širi svojo omejitev uporabe socialnih omrežij pri mladih. V skrbi za duševno zdravje in dobro počutje mladih avstralska vlada mlajšim od 16 let po novem omejuje uporabo spletne video platforme Youtube. Posnetke si bodo lahko še vedno ogledovali, a si ne bodo smeli ustvariti lastnega uporabniškega računa in se tako naročati na vsebine ali na platformo nalagati lastne videe. Platforma Youtube je bila sprva sicer izvzeta iz načrta širše omejitve družbenih omrežij mladim, ki ga je avstralska vlada zastavila konec preteklega leta. V osnovi je načrt vključeval prepoved ustvarjanja uporabniškega računa mlajšim od 16 let za Facebook, X, Instagram, TikTok, Snapchat in Reddit. Platforme, ki omogočajo ločene prostore za otroke in mlade, zanje niso omejene, to so denimo Messenger Kids ali Učilnica Google. Youtube se je omejenim omrežjem pridružil naknadno zaradi vladne raziskave, ki je pokazala, da je bilo to socialno omrežje za štiri od desetih avstralskih otrok prvi stik s škodljivo vsebino. Omejitev socialnih omrežij sicer stopi v veljavo z letošnjim decembrom, kazni za njeno kršitev pa niso predvidene za posameznike, temveč za podjetja, ki imajo platforme v lasti. Na te pade tudi odgovornost vzpostavitve mehanizmov, ki bi mlajšim od 16 let onemogočili ustvarjanje uporabniških računov.
Od mladih v tujini pa prehajamo k mladim v Sloveniji. »Mlade voditi h Kristusu« se glasi moto Katoliške mladine. Kako si ta predstavlja tovrstno vodenje? Tudi preko učenja ravnanja z orožjem. V času poletnih počitnic organizirajo tabor, na katerega vabijo mlade, ki se bodo lahko konec augusta urili na katoliškem vikendu vojaških veščin. V trodnevnem izobraževanju jih bo vodil Luka Debeljak, bivši pripadnik specialnih enot, ki je med drugim sodeloval tudi na misijah v Afganistanu in Maliju. V majskem intervjuju za Družino je izrazil, da se mu zdi, da kot družba postajamo premehki, proti čemur deluje s svojimi tečaji. Očitke o taboru kot o še enem izmed načinov, kako kot družba drsimo v militarizacijo, pa je v rubriki mnenja prejšnji teden za Družino neuspešno zavračal pater Branko Cestnik. Ta je začuden nad kritikami vojaškega tabora, saj se slovenska vojska in policija predstavljata tudi na srečanju mladih katoličanov v Stični. Tabor upravičuje tudi z zgodovinskim obstojem katoliških viteških rodov ter pojavom tovrstnih kampov v ZDA, slednjih pa ne problematizira, temveč jih postavlja za zgled povezave med katoliškim fundamentalizmom in pravico do nošenja orožja. Za konec doda, da je na tovrstnih taborih treba paziti le, da se med njihovim izvajanjem »v vero ne pritakne nečisti duh nasilja«. Navdušenja nad rokovanjem z airsoft puškami po katoliško je očitno veliko, saj je bilo vseh 14 mest za mlade moške nemudoma zapolnjenih.
OFF v nečistem duhu nasilja je pripravil Matej, univerzitetne novice je prispevala Jana.
Dodaj komentar
Komentiraj