Tiskovna agencija Reuters je izdala poročilo, v katerem za smrt novinarja Isama Abdalaha  na libanonsko-izraelski meji neposredno obtožuje Izrael. Po skoraj dvomesečni preiskavi so prišli do posnetkov, ki dokazujejo, da je dve tankovski granati, ki sta ubili Abdalaha  in ranili šest bližnjih oseb, izstrelila izraelska vojska. Nevladni organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International sta dogodek označili za vojni zločin. Izraelska vojska svoje dejanje upravičuje s tem, da so s tankovskim in topniškim streljanjem preprečevali vdor teroristov na izraelsko ozemlje, novinar pa se je v tem času nahajal na vojaško aktivnem območju. 

Pričakovano pa se poročanja o izraelskih vojnih zločinih kar nadaljujejo. Na družbenih omrežjih so se namreč pojavili posnetki prisilnega golega javnega klečanja več kot sto Palestincev na območju severne Gaze. Po poročanju katarskega medija Al Džazira je bil med njimi tudi novinar časopisa The New Arab. Izraelska vojska je Palestince prisilno slekla do spodnjega perila, jim prevezala oči in jih prisilila v klečanje. Kasneje so ujetnike premestili na neznano lokacijo na območju, ki ga nadzoruje Izrael. 

Izraelska vojska je v jutranjih urah bombardirala okolico bolnišnice Al Amal  in sedeža palestinskega Rdečega polmeseca na jugu Gaze, kamor se je zateklo približno štirinajst tisoč beguncev. Poleg tega so izraelske sile izvedle več napadov na območju okupiranega Zahodnega brega. Najsmrtonosnejši je bil napad na begunsko taborišče Fara, v katerem so izraelski vojaki ubili najmanj pet Palestincev. 

Od Izraela pa čez lužo k njegovemu največjemu zavezniku, Združenim državam Amerike. Ameriško pravosodno ministrstvo je Hunterja Bidna obtožilo utaje davkov, podcenitve svojih dohodkov in precenitve svojih odhodkov. Sinu ameriškega predsednika Joeja Bidna očitajo, da je med letoma 2016 in 2019 prikril za vsaj 1,3 milijona evrov davkov. Bidnu mlajšemu ob morebitni obsodbi grozi do 17 let zapora. Hunter Biden preko svojega odvetnika Abba Lowella  obtožbe zavrača in pravi, da so te politično motivirane ter da je vse zapadle davke odplačal že leta 2020. Obtožnica v Kaliforniji sledi tisti v Delawaru, v kateri je oktobra velika porota zoper sina ameriškega predsednika potrdila obtožbo nezakonitega posedovanja orožja. 

Nemški strojevodje so včeraj zvečer začeli 24-urno opozorilno stavko, ki je ohromila železniški potniški promet v Nemčiji. Stavka je ustavila približno 80 odstotkov vlakov na daljše razdalje in povzročila večurne zamude, je sporočilo nemško državno železniško podjetje Deutsche Bahn. Unija nemških strojevodij GDL, ki organizira stavko, od Deutsche Bahna zahteva skrajšanje delovnika, povišanje plač in izredni dodatek v višini tri tisoč evrov zaradi inflacije. Stavko so naznanili v sredo po neuspelih pogajanjih z podjetjem. Državno železniško podjetje je stavko označilo za neodgovorno in sebično ter zavrnilo skrajšanje delovnika zaradi pomanjkanja zaposlenih. Stavka sledi predhodni 20-urni strojevodski stavki sredi novembra. 

Ostajamo v Nemčiji. Deželni urad za zaščito ustave v zvezni državi Saška je deželno vejo stranke Alternativa za Nemčijo, krajše AFD, uvrstil med desničarske ekstremistične organizacije in njeno delovanje označil za grožnjo ustavni ureditvi. Kot problematično so izpostavili predvsem strankin program glede priseljenske politike in protijudovske poglede ter to, da se stranka ni distancirala od ekstremističnih izjav več vidnih članov. Alternativa za Nemčijo je na volitvah v saški zvezni parlament leta 2019 zasedla drugo mesto in je največja opozicijska stranka. Saška je tretja nemška zvezna država, ki je AFD označila kot desničarsko ekstremistično organizacijo, pred tem sta jo za tako spoznali zvezni državi Turingija in Saška-Anhalt.

Države članice Evropske unije so jedrsko energijo uvrstile med tehnologije, ki jih spodbujajo v okviru zakona o neto ničelni industriji. Jedrska energija je sedaj edini vir energije v zakonu, ki po definiciji ni obnovljiv. To jedrski energiji omogoča status strateško pomembnega energetskega vira, kar v praksi pomeni poenostavljene postopke izdaje začetnih dovoljenj, do katerih bo odslej mogoče priti v devetih do dvanajstih mesecih. Spremembi zakona so pričakovano najbolj nasprotovale Avstrija, Luksemburg in Nemčija, ki je aprila zaprla zadnjo jedrsko elektrarno.

Državna volilna komisija je za novega direktorja službe komisije soglasno imenovala Igorja Zorčiča. Zorčič bo vodenje službe od Dušana Vučka, ki je funkcijo opravljal 12 let, prevzel februarja. Njegova prva naloga bo izvedba evropskih volitev, za katere po navedbah volilne komisije primanjkuje 1,5 milijona evrov proračunskega denarja. Zorčiča sicer poznamo kot predsednika državnega zbora v času prejšnje vlade Janeza Janše. Leto dni kasneje je izstopil iz Stranke modernega centra in ustanovil poslansko skupino nepovezanih poslancev. Takratna koalicija, ki so jo sestavljale Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija in Stranka modernega centra, je Zorčiča večkrat neuspešno poskušala razrešiti z mesta predsednika parlamenta.

Spor med ljubljanskim Univerzitetnim kliničnim centrom in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani se poglablja. Potem ko so včeraj zvečer z medicinske fakultete vodstvu ljubljanskega UKC-ja sporočili, da se današnjega sestanka ne bodo udeležili, je vodstvo kliničnega centra danes na sestanek vseeno prišlo. Na medicinski fakulteti, kjer bi se načrtovani sestanek moral zgoditi, je vodstvo največje slovenske bolnišnice naletelo na zaprta vrata. Dekan medicinske fakultete Igor Švab pojasnjuje, zakaj so prisotnost na sestanku odpovedali:

Izjava

Spor med institucijama izvira iz 43-milijonskega dolga, ki ga ima UKC do medicinske fakultete. Po trditvah generalnega direktorja UKC-ja Marka Juga, ljubljanski klinični center plačila fakulteti izvaja redno, problem tiči v različnih ocenah cen kliničnih storitev, ki jih medicinska fakulteta izvaja za UKC. Dekan fakultete Švab v svojem odgovoru pojasnjuje, da so na fakulteti pripravljeni razkriti, kako so oblikovali cene posameznih storitev. 

Izjava

Spor je v javnost prišel petega decembra, ko je medicinska fakulteta napovedala ustavitev izvajanja kliničnih storitev v sredini decembra, če se spor do takrat ne razreši. Ah, slovensko zdravstvo.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je začel z zbiranjem podpisov za peticijo za dostojno plačilo in delo v trgovini. Zatika se pri podpisu nove kolektivne pogodbe med sindikatom in delodajalci. Sedanja kolektivna pogodba namreč poteče konec tega leta. Kje se krešejo mnenja med sindikatom in delodajalci, razloži generalni sekretar sindikata delavcev trgovine, Ladi Rožič.

Izjava

V primeru zbranih podpisov lahko še ta mesec sledi stavka zaposlenih v trgovini, kar bi delodajalce, ki v potrošniškem, pardon, prazničnem decembru ustvarijo največ prihodkov, precej prizadelo.

Evropska investicijska banka, krajše EIB, in podjetje 2TDK  sta podpisala posojilno pogodbo za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom v višini do 250 milijonov evrov. Svet direktorjev EIB je posojilo odobril že leta 2019, ko je bila tudi zaključena finančna konstrukcija projekta. 2TDK bo sredstva predvidoma začel črpati v letu 2025, sredstva pa predstavljajo 21 odstotkov vrednosti investicije. 

OFF je pripravil vajenec Petar, pomagal mu je Tilen.

Vir fotografije: Alexander Rentsch, Flickr, creative commons