Izrael je potrdil novo vlado pod vodstvom Naftalija Beneta in s tem končal 12-letno vladavino Benjamina Netanjahuja, ki je na položaju premierja že od leta 2009, pred tem pa je izraelsko vlado vodil že med letoma 1996 in 1999. Nova koalicija je v 120-članskem knesetu pridobila 60 glasov, 59 jih je bilo proti, en je bil vzdržan. Netanjahu pa je zamenjavo vlade označil za prevaro stoletja, potem ko je s svojimi privrženci poskušal preprečiti spremembo oblasti. O novi vladi naj bi kneset glasoval že prejšnjo sredo, a je bilo zaradi zavlačevanja glasovanje prestavljeno na včeraj. Za novo vlado je predvideno, da jo bo prve 2 leti vodil Benet iz skrajno desne stranke Jamina, nato pa ga je pripravljen nadomestiti Jair Lapid iz sredinske stranke Ješ Atida. Predstavniki Palestincev sicer menijo, da menjava vlade ne bo prinesla nič novega, saj Benet ne podpira ustanovitve palestinske države in bo tako po vsej verjetnosti nadaljeval z desničarsko agendo kot Netanjahu.

Danes poteka srečanje NATA v Bruslju. Prvo post-trumpovsko srečanje bo minilo predvsem v glajenju sporov in okrepitvi vezi med državami. Kot eno izmed najpomembnejših tem je izpostavljeno načrtovanje in uskladitev umika iz Afganistana, odnosi s Kitajsko in skupno odzivanje na kibernetske napade. Spore se pričakuje predvsem pri kitajskem vprašanju in pri vprašanju načina povečanja skupnega financiranja NATA. Srečala se bosta tudi turški predsednik Erdogan in ameriški predsednik Biden. Danes pa naj bi istočasno z NATO-vo potekala v Erbilu tudi konferenca kurdskih organizacijih, ki so želele opozoriti na vojaške operacije v iraškem Kurdistanu, a je bila odpovedana po tem, ko je bil udeležencem prepovedan vstop v Irak. Več v OFFsajdu ob 17. uri.

Voditelji sedmih najvplivnejših zahodnih držav G7 so se po 2 letih prvič v živo sestali na tridnevni konferenci v britanskem  Cornwallu, kjer so največ besed namenili zaščiti okolja. Potrdili so dogovor o zaščiti tridesetih odstotkov kopnega in morja do leta 2030 za preprečevanje izumiranja vrst in krčenja naravnega okolja. Govora je bilo tudi o skupnih ukrepih in razpolaganju s cepivom v času epidemije. Ob tem je britanski premier Boris Johnson ob zaključku vrha napovedal, da bodo države G7 darovale milijardo odmerkov cepiva revnejšim državam neposredno ali preko financiranja programa Covax Svetovne zdravstvene organizacije za dostop do cepiv proti covid-19. Od teh naj bi jih Velika Britanija darovala 100 milijonov, ZDA pol milijarde, Nemčija pa bo za začetek priskrbela za dobavo 350 milijonov.

Navzoče države članice so spregovorile tudi o Kitajski in običajni litaniji pripomb, s katerimi države G7 tudi ob drugih priložnostih naslavljajo azijsko velesilo. Ameriški predsednik Joe Biden je ostale voditelje pozval k enotnejšemu sodelovanju, da bodo lahko skupaj ekonomsko konkurirali Pekingu, ta pa je G7 že obtožil vmešavanja in manipulacije kitajskih pravic. Na srečanje voditeljev je bil povabljen tudi južnokorejski predsednik Mun Dže In, ki je podprl nabavo cepiv z donacijo Covaxu v višini 165 milijonov evrov. Južna Koreja se je tako že drugič udeležila srečanja držav G7, nazadnje je bila povabljena leta 2008 na srečanje G8 na Japonskem.

Policija v Nikaragvi je aretirala še pet članov zunajparlamentarne opozicije. Gre za vse, ki bi lahko konkurirali sedanjemu predsedniku Danielu Ortegi na novembrskih predsedniških volitvah. Tokrat niso bili aretirani le drugi predsedniški kandidati, pač pa tudi bolj vidni člani opozicije. Med temi so bili predsednica opozicijske stranke Unamos, Suyen Barahona, podpredsednik Hugo Torres in članica Tamara Davila. Aretirali pa so tudi bivšo ministrico za zdravje, nekdanjo Ortegino soborko proti režimu Anastasia Somoze, Doro Mario Tellez. Ta je leta 1990 iz Ortegine stranke izstopila, od takrat pa ostaja glasna kritičarka. Samo v tem mesecu je bilo aretiranih ali pa diskvalificiranih že skoraj ducat možnih političnih kandidatov, izprašali pa so tudi nekaj novinarjev. Aretirane preiskujejo zaradi suma dejanj, ki spodkopavajo samostojnost, suverenost in samouresničenje države. Decembra 2020 je parlament sprejel novelo zakona, ki kot veleizdajo definira tudi vsakršno podporo sankcijam, usmerjenim proti vladnim funkcionarjem. 

V Madridu se je na protestu proti načrtu vlade za pomilostitev katalonskih separistov zbralo približno 25 tisoč podpornikov desnice. Zaradi izvedbe nedovoljenega referenduma o  neodvisnost Katalonije leta 2017 je bilo pred dvema letoma obsojenih 12 katalonskih voditeljev. Od teh jih je bilo 9 zaradi svoje vloge v nezakonitem referendumu obsojenih na zaporno kazen od 9 do 13 let, trije pa so bili kaznovani zaradi neposlušnosti, a jih niso zaprli. Protestniki nasprotujejo pomilostitvi in vlado premierja Pedra Sancheza obtožujejo zlorabe tovrstnega načrta za krepitev lastne politične podpore, saj ta za svoje delovanje računa tudi na podporo katalonskih separatističnih strank. Poleg tega Sanchez pomilostitev vidi kot način za zbliževanje Špancev in Kataloncev. Tudi špansko vrhovno sodišče je izkazalo nestrinjanje s pomilostitvijo, saj po njihovem voditelji gibanja za neodvisnost Katalonije ob svojih dejanjih niso izkazali nikakršnega obžalovanja. 

Na Goranskem polju v bližini Konjic v južni Bosni in Hercegovini se je na protestu zbralo na tisoče domačinov in aktivistov, ki želijo preprečiti začetek gradnje malih hidroelektrarn na reki Neretvi. Protestniki naj bi že v jutranjih urah blokirali predstavnike investitorjev Elektroprivreda BiH in cesto pred gradbenimi stroji in tako onemogočili začetek gradnje dveh od 15 načrtovanih hidroelektrarn. Protestniki in domačini opozarjajo, da bi lahko načrtovana gradnja uničila floro in favno doline Neretve, najeli pa so tudi pravno skupino za sprožitev upravnega spora na sodišču v Sarajevu. V Bosni in Hercegovini je načrtovanih približno 100 malih hidroelektrarn, a koalicija zatrjuje, da za te ni potrebe, saj se od njih okoristijo le vlagatelji, ki si s podpisovanjem pogodb zagotovijo ugodnosti v obliki subvencij. 

Nekdanja člana ameriških specialnih sil, Michael in Peter Taylor, sta bila s strani ZDA izročena Japonski, kjer jima bo sojeno zaradi obtožbe pri sodelovanju v slovitem pobegu nekdanjega  direktorja Nissana, Carlosa Ghosna. Temu je leta 2019 po obtožbi finančne zlorabe uspelo pobegniti v Lebanon v črnem glasbenem kovču. Za pomoč pri tem naj bi Ghosn očetu in sinu plačal 1 milijon evrov, ta pa sta na sojenju v Tokiu svoje zločine navsezadnje tudi priznala. Če bo njuno sodelovanje v pobegu tudi dokazano, jima sledijo vsaj 3 leta zapora. 

Predsednik nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije Mladen Terčelj je v pismu, namenjenem predsedniku vlade Janezu Janši, vlado pozval k čim hitrejšem pregledu dokumentacije o poslovanju STA. Od vlade tako pričakuje, da poda morebitne dodatne zahtevke in podatke za financiranje javne službe in s tem zagotovi normalno delovanje STA. Pregled dokumentacije bi opravil v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah, za katero bi direktor STA Bojan Veselinovič sklical skupščino družbenika. V skladu s tem zakonom je edini ustanovitelj in družbenik STA Republika Slovenija, ob čemer vlogo družbenika izvaja vlada. Po tem, ko je vladni urad za komuniciranje, krajše Ukom, lani zahteval podatke o poslovanju STA brez pooblastila vlade za izvajanje pravice družbenika, od STA tovrstnih podatkov ni prejelo. Ker pa za letošnje leto Ukom STA ni izplačal nobenih sredstev, je vodstvo poslalo zahtevano dokumentacijo vladi kot zakonitemu izvajalcu pravice družbenika STA. 

OFF sta pripravili vajenka Hana in nevajenka Lucija.