V Čilu je na predsedniških volitvah z 62 odstotki volilnih glasov zmagala Michelle Bachelet, voditeljica Socialistične stranke Čila. Za predsednico se je potegovala tudi Evelyn Matthei, ki je zbrala 37 odstotkov glasov. To so bile edine predsedniške volitve v Južni Ameriki, kjer sta se za imenovano mesto potegovali dve ženski. Bacheletova je že zasedala predsedniški stolček kot prva ženska predsednica v državi leta 2006. Novoizvoljena predsednica bo začela mandat 11. marca, obljublja pa globoke socialne reforme kot odgovor za preprečitev novih uličnih protestov, ki so se zadnja leta množili na ulicah Čila.

Del brazilskih gradbenih delavcev, ki postavljajo infrastrukturo za nogometno svetovno prvenstvo za naslednje leto, poziva k vsedržavni stavki. Poziv je prišel iz strani gradbeniškega sindikata zvezne države Amazonas. Predsednik sindikata Cicero Custodio pravi, da se vlada hvali zgolj s podvigi arhitekturnih presežkov, medtem ko o delavcih in pogojih, v katerih delajo, ne pove ničesar. Nesreča, ki se je zgodila konec novembra na gradbišču stadiona v Sao Paulu, še zdaleč ni edina. Samo to soboto sta namreč v Manausu v državi Amazonas umrla dva delavca – eden je padel z višine, drugemu je odpovedalo srce. Rok za dokončanje stadiona se bliža, zaradi česar se posledično daljša delovnik in slabšajo delovni pogoji.   

V južnosudanski prestolnici Jubi (izg. đubi) so ponoči domnevno med različnimi sprtimi strujami znotraj južnosudanske vojske izbruhnili siloviti spopadi. Do spopadov naj bi po navedbah različnih virov prišlo v bližini vojašnic v samem središču Jube, pri čemer naj bi del vojske skušal zavzeti tudi zgradbo južnosudanskega obrambnega ministra. Spopade, v katerih naj bi bilo uporabljeno tudi težko orožje, poznavalci povezujejo z zaostritvijo političnih razmer v tej najmlajši afriški državi v zadnjih tednih. V začetku meseca je namreč vodstvo vladajočega Sudanskega ljudstva osvobodilnega gibanja predsednika Južnega Sudana Salva Kira obtožilo diktatorskega ravnanja, ta pa je nočne spopade zato že označil kot neuspeli poskus vojaškega udara. Po besedah Kira se je po burni noči situacija v Jubi normalizirala, vojska naj bi imela položaj pod nadzorom. Da Kir, ki je zaradi nočnih spopadov napovedal vpeljavo policijske ure, ostaja na oblasti, je potrdil tudi južnosudanski minister za informiranje Michael Makuei Lauteh. Zaskrbljenost nad dogajanjem v južnosudanski prestolnici, ki jo je zaradi spopadov zapustilo približno 400 ljudi, med njimi večinoma otroci in ženske, so izrazili tudi Združeni narodi in vpletene pozvali k miru.

V Jemnu je parlament potrdil sklep proti uporabi brezpilotnih letal. V državi se namreč kaže veliko naraščanje smrtnih žrtev civilistov s strani ameriških brezpilotnih letal, katerih izstrelki so namenjeni vojaškim skupinam, povezanim z Al Kaido. Da bi sklep dobil potrebno politično težo, sicer še zmeraj potrebuje potrditev predsednika, ki zaenkrat še ni podpisal sklepa. Povod za sprejetje novega sklepa zakona je smrt petnajstih civilistov, ki so bili napoteni na poroko. Lokalni mediji so poročali, da je izstrelek brezpilotnega letala „pomotoma“ zadel poročni konvoj namesto zastavljenega cilja. Po poročanjih Human Rights Watch je bilo letos od osemdesetih napadov brezpilotnih letal v šestih napadih ubitih 70 odstotkov civilistov.

Ruski znanstveniki se zavzemajo za desetletni moratorij za uporabo gensko spremenjenih organizmov. V tem času bi pripravili in izvedli eksperimente, s katerimi bi detajlno raziskali vplive GSO-organizmov na človeško zdravje. Podpredsednica ruskega nacionalnega združenja za genetsko varnost Irina Ermakova namreč pravi, da je relevantnih raziskav na tem področju precej premalo, pri čemer mnoge izmed njih nakazujejo, da gensko spremenjeni organizmi škodujejo človeškemu organizmu.

Ukrajinski protivladni protestniki so že četrto nedeljo zapored množično zasedli Trg neodvisnosti v središču glavnega mesta Kijev, kjer še naprej izražajo nezadovoljstvo z nepripravljenostjo ukrajinskih oblasti na podpis sporazuma z Evropsko unijo. Čeprav so iz krogov ukrajinskih oblasti v zadnjih dneh prišli namigi, da bodo pod pritiskom javnosti vendarle zamenjali zunanjepolitične prioritete, jim protestniki ne verjamejo preveč. Že jutri naj bi se namreč Januković v Moskvi srečal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, kar naj bi po mnenju demonstrantov utrdilo rusko-ukrajinsko navezavo, skrbijo pa jih tudi besede evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja, da so priprave na podpis pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in Evropsko unijo zamrznjene zaradi ukrajinske nepripravljenosti na podpis. Protivladni protestniki, ki jim je v nedeljo družbo delal ameriški republikanski senator Joch McCain, se bodo v središču ukrajinske prestolnice ponovno zbrali v torek.

Komisarka Evropske unije Cecilia Malmstrom in zunanji minister Turčije Ahmet Davutoglu bosta v Ankari podpisala „Sporazum o ponovnem sprejemu“. Evropska unija bo s tem sporazumom odpravila vizumske omejitve, kar bo omogočalo prebivalcem Turčije potovanje po Evropi brez pridobitve vize. Turčija pa se bo v zameno po podpisu obvezala, da bo repatriirala vse migrante, ki so se ilegalno napotili v Evropsko unijo. To velja tako za turške državljane kot tudi za vse, ki so prišli v Turčijo po legalni poti.

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Christopher Pissarides je prepričan, da evro potrebuje takojšnje finančne reforme, če si želi povrniti nekdanjo kredibilnost. Kriza evrskega območja je tako celo nekdanjega strastnega zagovornika evra prepričala, da je v današnjem stanju nemogoče ohraniti skupno valuto, če ta ne bo doživela bistvenih sprememb, ki bodo spodbudile rast in zaposlovanje. Pissarides predlaga imenovanje ene same avtoritete, ki bi imela moč rekapitalizirati slabe banke in jim zagotoviti depozite, saj slab nadzor bank vodi v poslabšanje javnofinančnega položaja EU. To telo bi moralo imeti lastne finance in se ne bi smelo zanašati na prilive iz vlad in Mednarodnega finančnega sklada.

Nemška kanclerka Angela Merkel jutri začenja svoj tretji mandat. Pogajanja so potekala skoraj tri mesece, nova velika koalicija pa je bila dokončno izglasovana v soboto. Včeraj so na tiskovni konferenci vse tri koalicijske stranke - Krščanska demokratska zveza, Socialno demokratska stranka in Krščanska socialna zveza - razkrile ministre šestnajstčlanskega kabineta. Sigmar Gabriel je postal kanclerkin namestnik, hkrati pa bo opravljal naloge ministra za ekonomijo in energijo. Zelo vroč je bil stolček finančnega ministra, ki ga je kljub kritikam obdržal Wolfgang Schaeuble, največje presenečenje pa se je zgodilo pri imenovanju Ursule von der Leyen, ki je kot prva Nemka postala finančna ministrica.

V Bukarešti je približno šesto protestnikov zakorakalo pred parlament v znak protesta pred novo sprejetim sklepom zakona, ki povečuje imuniteto politikov pred obtožbami korupcije. Poleg opozicije pa želi sklep zakona zavrniti tudi predsednik Traian Basescu, ki trdi, da ne bo podpisal zakona, temveč ga bo poslal nazaj v obravnavo skupščine. Romunski parlament je poleg sprejetja novega zakona obravnaval celo vprašanje o izpustitvi nekaj politikov, obtoženih korupcije, iz zapora, čemur je takoj nasprotovala širša javnost z ostrimi kritikami.

V času gospodarske in siceršnje krize humanitarne organizacije beležijo povečano število prosilcev za različne oblike pomoči, zato so pri Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij Slovenije pripravili spletni portal Združimo moči. Na njem bodo na enem mestu dostopni seznam prosilcev in ponudnikov pomoči, kar naj bi olajšalo njeno razdeljevanje. Več o portalu pa sekretarka Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Odar.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.