Črnogorski parlament je s 46 glasovi za, 19 proti in enim vzdržanim izbral novo vlado. Novi predsednik vlade je Milojko Spajić, predsednik Gibanja Evropa zdaj, ki je na junijskih predčasnih volitvah zmagalo in si zagotovilo 24 poslanskih mandatov. Koalicijo so sestavili z Demokratsko Črno goro, Državljansko zvezo Civis, Socialistično ljudsko stranko in predstavniki manjšin. Gibanje Evropa zdaj ima 10 od 18 ministrstev, med njimi ministrstva za finance, zdravje, zunanje zadeve in delo. Demokrati so dobili štiri ministrstva, med njimi ministrstvo za notranje zadeve. Spajiću je vlado uspelo sestaviti brez podpore stranke Ura dosedanjega premierja Dritana Abazovića in Demokratske stranke socialistov nekdanjega predsednika Mila Đukanovića, ki na junijskih volitvah prvič, odkar v Črni gori izvajajo parlamentarne volitve, ni osvojila prvega mesta. Spajića je na dan, ko je postal premier, že obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Skupaj sta poudarila zavezanost Črne gore evropskim integracijam, Spajić pa je svojo vizijo strnil v besede: »Črna gora kot Švica Balkana in Singapur Evrope.« Gibanje Evropa zdaj je svoje politike zavihtelo na ključne politične funkcije v državi. Predsednik države je od maja Jakov Milatović, županja Podgorice pa od aprila Olivera Injac. 

Moldavska obveščevalno-varnostna služba je onemogočila več ruskih in moldavskih ruskojezičnih medijev. Kot je zatrdil direktor službe Alexandru Musteață, so to storili zaradi proruskih dezinformacij, ki jih objavljajo. Blokada zadeva 31 spletnih strani, med drugim stran ruske tiskovne agencije Tass in stran časopisa Komsomolskaja pravda. Šestim televizijskim postajam pa so odvzeli licence za oddajanje. Dve od teh sta v lasti moldavskega oligarha Ilana Șora, čigar stranko je konec junija zaradi ugotovitve delovanja v interesu Rusije prepovedalo ustavno sodišče. Moldavska predsednica Maia Sandu trdi, da je ukrep blokade medijev nujen za preprečitev ruskega vmešavanja v lokalne volitve, ki bodo potekale prihajajočo nedeljo. Več moldavskih novinarskih združenj ukrep kritizira kot faktično neutemeljen in brez pravne podlage.

Francija na Sodišču Evropske unije toži Evropsko komisijo zaradi zaposlovanja uslužbencev na podlagi testov v angleščini. Po francoskih trditvah uporaba nekaterih testov, ki so izključno v angleščini, v procesu izbire kandidatov na lanskem in letošnjem razpisu pomeni favoriziranje anglofonih kandidatov, s tem pa diskriminacijo na podlagi jezika in kršenje evropskih sporazumov. Gre za razpisa za administratorje in strokovnjake na področju ekonomije, obrambe in vesolja. Francoščina je neuradno eden od treh delovnih jezikov Evropske komisije, skupaj z angleščino in nemščino. 

Medtem ko se Francozi borijo za svoj jezik, se Palestinci za svoja življenja. Izraelska vojska s severa prodira globlje v oblegano območje Gaze. Medtem, kot sporočajo z notranjega ministrstva Gaze, južno od mesta Gaza izraelska vojska prodira proti cesti Salah al Din, ki povezuje sever in jug enklave. Z blokado ceste bi Izraelska vojska mesto Gaza odrezala od južnega dela območja. Izraelska vojska napada tudi vhode v tunele pod Gazo, ki jih uporabljajo palestinske odporniške skupine. Izraelska vojska zatrjuje tudi, da je že vstopila v tunele in se tam spopadla z borci Hamasa. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil pozive Združenih narodov k prekinitvi ognja, rekoč, da to pomeni predajo teroristom. Palestinski Rdeči polmesec medtem poroča, da je preko meje z Egiptom v enklavo prispelo 26 tovornjakov s humanitarno pomočjo. Ta vključuje hrano in medicinsko opremo, uvoza goriva pa izraelske okupacijske sile niso dovolile. Po statistiki ministrstva za zdravje v Gazi je izraelska vojska od 7. oktobra ubila več kot 8500 ljudi, med njimi okrog 3500 otrok.

Ameriški predsednik Joe Biden je v pismu predsedniku spodnjega doma kongresa naznanil izločitev Srednjeafriške republike, Gabona, Nigra in Ugande iz gospodarskega sodelovanja v okviru ameriškega Zakona za afriški razvoj in priložnosti. Odločitev je utemeljil s kršitvami človekovih in delavskih pravic ter odsotnostjo vladavine prava in političnega pluralizma. Zakon, sprejet leta 2000, ureja ameriške investicije in trgovanje s podsaharskimi državami. Akt omogoča brezcarinski izvoz dobrin iz sodelujočih držav v Združene države. Zakon vsebuje tudi člen, ki afriškim državam sodelovanje pogojuje s podporo ameriški zunanji politiki. 

Ameriški sindikat delavcev v avtomobilski industriji je sprejel začasni dogovor s podjetjem General Motors. Po dogovoru se bodo osnovne plače delavcem povečale za 25 odstotkov do aprila 2028. Ob usklajevanju z inflacijo bo najvišja plača zvišana za 33 odstotkov, začetna plača pa bo zvišana za 70 odstotkov. Sporazum s podjetjem General Motors sledi podobnima sporazumoma s Fordom in Stellantisom, s čimer se zaključuje 6-tedenska stavka avtomobilskih delavcev v Združenih državah.

Venezuelsko vrhovno sodišče je zadržalo veljavnost rezultatov volitev za vodjo desničarskega zavezništva opozicijskih strank Unitarna platforma. Na volitvah prejšnji četrtek si je opozicijsko nominacijo za prihajajoče predsedniške volitve z več kot 90 odstotki glasov zagotovila María Corina Machado, ki ji je nadzornik državnih financ konec junija prepovedal opravljanje političnih funkcij za petnajst let zaradi domnevnega sodelovanja v samorazglašeni vladi Juana Guaidója in podpiranja ameriških sankcij. Vlada predsednika Nicolása Madura je zahtevala preiskavo notranjih volitev desničarske opozicije zaradi domnevne prevare. Na rezultate volitev se je pritožil opozicijski poslanec José Brito, ki je junija podal zahtevo za diskvalifikacijo Machado. Zunanje ministrstvo Združenih držav je sporočilo, da bo ponovno uvedlo sankcije proti Venezueli, če vlada do konca novembra ne razveljavi prepovedi kandidatur. Združene države so ta mesec za pol leta prekinile embargo, uveden med protesti v Venezueli leta 2015, na izvoz venezuelske nafte in zemeljskega plina, podaljšanje umika sankcij pa med drugim pogojujejo z dovoljenjem opoziciji, da brez omejitev izbere kandidate za predsedniške volitve.

V Tolminu je bila civilna zaščita zaradi napovedi velike količine padavin vso noč v pripravljenosti, enajst prebivalcev vasi Koritnica pa je preventivno zapustilo domove. V vasi Kuk je plaz vdrl v eno od hiš. Plaz je ponoči zasul lokalno cesto od Poljubinja do Ljubinja. Za več občinskih cest na severnem Primorskem zaradi nevarnosti plazov velja zapora prometa, razen za intervencijska vozila.

Vir fotografije: VOA, Wikimedia Commons