OFF novega etiopskega letališča
Prebivalci ameriške prestolnice Washington protestirajo proti napovedi predsednika Donalda Trumpa, da bo začasno napotil 800 vojakov nacionalne garde, pri čemer bo približno 100 do 200 vojakov nudilo administrativno in fizično pomoč lokalnim policistom. Poleg tega napoveduje, da bo policijski oddelek, sicer pod okriljem Zveznega okrožja Kolumbija, prevzela zvezna vlada. Mesto začasnega zveznega komisarja policijskega oddelka bo zasedel republikanec Terry Cole, vodja Urada za boj proti drogam. Začasno namerava namestiti tudi 120 agentov Zveznega preiskovalnega urada, krajše FBI, na nočne patrulje. Tovrstno začasno pooblastilo mu v primeru izrednih razmer zagotavlja 740. člen Zakona o samoupravi zveznega okrožja Kolumbija. Trump zatorej navaja, da se stopnji brezdomstva in kriminalitete v okrožju zvišujeta, pri tem izpostavlja primer prejšnjega tedna, ko naj bi pomembnega člana Ministrstva za učinkovitosti vlade pretepli mladoletniki, medtem ko so poskušali ukrasti avtomobil. Županja okrožja Muriel Bowser Trumpovi odločitvi nasprotuje in pojasnjuje, da je stopnja kriminalitete najnižja v zadnjih tridesetih letih.
Sionistična vojska je v zadnjih štiriindvajsetih urah v Gazi ubila vsaj 89 Palestincev in na Zahodnem bregu aretirala vsaj 19 Palestincev. Vojska je od tega ubila 31 ljudi, ki so iskali humanitarno pomoč na distribucijskih točkah ameriško-sionistične Humanitarne fundacije za Gazo. Ministrstvo za zdravje v Gazi sporoča, da je v zadnjem dnevu zaradi posledic lakote in podhranjenosti umrlo 6 ljudi, od tega dva otroka. V zračnem napadu na začasna zaklonišča v južni humanitarni coni Al Mawasi je vojska ubila vsaj 5 ljudi, v mestu Gaza pa ubila vsaj štiri in ranila več kot 20 ljudi. Medtem pa v številnih mestih po svetu ljudje protestirajo zaradi uboja novinarja Al Džazire Anasa Al Šarifa in petih snemalcev. V Ramali na Zahodnem bregu protestira na stotine Palestincev, v podobnem številu protestirajo tudi v tunizijski prestolnici Tunis. V Washingtonu so protestniki udarjali po loncih in ponvah pred zgradbami medijskih hiš kot so NBC, Fox News in The Guardian. Obtožujejo jih pristranskega poročanja, ki omogoča izraelski vojski nadaljnje izvajanje genocida. Protestniki so se zbrali tudi v Belfastu in Dublinu, Berlinu, Haagu, Londonu in v drugih prestolnicah.
Sudanska paravojaška skupina Sile za hitro posredovanje, krajše RSF, je v begunskih taboriščih v El Fašerju ubila več kot 40 ljudi in ranila več kot 19 ljudi. Spopadi med RSF in sudansko vojsko so se pričeli v ponedeljek, ko je skupina streljala na sedež 6. pehotne divizije vojske in taborišče Abu Shouk. Minni Minawi, regionalni guverner Darfurja sporoča, da je sudanska vojska napade uspešno zatrla. RSF napada ni potrdila ali komentirala. Sudanska vojska je marca izgnala paravojaško skupino in prevzela nadzor nad sudansko prestolnico Kartum. RSF od takrat oblega El Fašer, ki je glavno mesto Severnega Darfurja in pod okriljem sudanske vojske.
Direktor Ethiopian Airlines Lemma Yadecha Gudeta in predsednik Afriške razvojne banke Akinwumi Adesina sta podpisala sporazum, ki banko imenuje za vodilnega organizatorja za financiranje izgradnje mednarodnega letališča Bishoftu v Etiopiji. Banka se je zavezala, da bo v izgradnjo investirala 430 milijonov evrov in da bo pomagala zbrati okoli 7 milijard evrov. Državno letalsko podjetje bo prispevalo 20 odstotkov vseh sredstev, ki skupaj znašajo 8 milijard evrov. Letališče, ki ga bodo zgradili do leta 2029, bo največje letališče na afriški celini, saj naj bi sprva letno sprejelo 60 milijonov potnikov, kasneje pa več kot 110 milijonov potnikov.
Srbska policija je v fizičnem napadu nad protestniki, ki blokirajo Osnovno sodišče v Novem Pazarju, ranila dva študenta. Študenti Državne univerze v Novem Pazarju in meščani so včeraj pričeli z blokado sodišča, saj zahtevajo izpustitev dveh protestnikov, ki sta v priporu zaradi suma napada na policiste. Napad naj bi izvedla, ko so policisti v sodelovanju z zamaskiranimi osebami nasilno izgnali študente iz prostorov univerze. Protestniki napovedujejo blokado sodišča in krožišča pred Mestno upravo do izpolnitve zahtev.
Akademskih 15
V javnem pismu je 55 članic akademske skupnosti Univerze v Mariboru od rektorja Zdravka Kačiča zahtevalo prekinitev sodelovanja univerze z izraelskimi akademskimi in raziskovalnimi institucijami ter da univerza pri Evropski komisiji zahteva zamrznitev statusa Izraela v programu Obzorje Evropa. Podpisnice pisma opozarjajo, da omenjene izraelske institucije sistematično kršijo mednarodno pravo in človekove pravice, slovenske univerze pa imajo kot nosilke znanja in avtoritete dolžnost ukrepati. Od univerze podpisnice želijo tudi odprtje študijskih mest za palestinske študentke. Kot zgled navajajo projekt štipendiranja iz Italije, namenjen palestinskim študentkam, ki prebivajo na palestinskih ozemljih, da bi jim omogočili dostop do mednarodnega izobraževanja. Po poročanju časnika Večer podpisnicam ni uspelo uresničiti nobene od zahtev. V odzivu je rektor namreč pojasnil, da univerza ne koordinira nobenega izmed projektov v Obzorju Evropa ter da »prekinitev sodelovanja zaenkrat ni predvidena s strani nobenega projektnega partnerja, prav tako pa je potencialni umik posameznega partnerja iz konzorcija povezan z negativnimi finančnimi, pravnimi in kadrovskimi posledicami.« Glede poziva k razpisu in štipendiranju palestinskih študentk se rektor ni opredelil. Podpisnice so se s pozivom pridružile ljubljanskim kolegicam, ki so podobno pismo pred tremi tedni poslale rektorju ljubljanske univerze Gregorju Majdiču. Z avtorico pisma Ano Kučan, profesorico na ljubljanski biotehniški fakulteti, smo v oddaji Univerzitetni blok takrat izvedle intervju, ki ga lahko poslušate na spletni strani Radia Študent.
Univerza v Ljubljani z razpisom išče gradbeno podjetje, ki bo zgradilo novo fakulteto za farmacijo. Ta se bo nahajala na območju kampusa Brdo, gradnja nove stavbe fakultete pa je po poročanju časnika Delo ocenjena na približno 113 milijonov evrov. Na isti lokaciji univerza načrtuje tudi gradnjo nove fakultete za strojništvo, ki je ocenjena na skoraj 136 milijonov evrov. Financiranja iz evropskih sredstev bo sicer deležna le fakulteta za strojništvo in sicer v višini 80 milijonov evrov. Razpis za izvajalca gradbenih del za fakulteto za strojništvo bodo objavili predvidoma jeseni, gradnja obeh fakultet pa se bo začela hkrati, saj bosta stavbi povezani. Trenutni stavbi fakultet imata stare in potresno ogrožene prostore, oddelki pa delujejo na številnih lokacijah, zato je gradnja novih stavb nujna. Gradnja fakultet naj bi se predvidoma začela na začetku prihodnjega leta, zaključek pa je predviden za leto 2029.
Selimo se v tujino. Kitajska je prejšnji torek napovedala, da bo jeseni začela postopno uvajati brezplačno predšolsko vzgojo. Z ukrepom želijo zmanjšati stroške izobraževanja in izboljšati raven javnega izobraževanja, financiranje pa si bodo delile centralne in lokalne oblasti. Ukrep naj bi tako popravil vse večjo kitajsko demografsko krizo, pred dvema tednoma pa so kitajske oblasti že napovedale, da bodo staršem ponudile okoli 430 evrov letno za vsakega otroka, mlajšega od treh let. Število rojstev na Kitajskem namreč še vedno upada. Lani so zabeležili zgolj 9,54 milijona rojstev, kar je za polovico manj kot leta 2016.
Donald Trump je v četrtek podpisal odlok, s katerim od ameriških univerz zahteva, da ministrstvu za izobraževanje predložijo podatke o vpisovanju študentov. Ugotoviti želi namreč, ali univerze pri sprejemanju študentov upoštevajo prepoved pozitivne rasne diskriminacije na univerzah, ki jo je vrhovno sodišče ZDA sprejelo leta 2023. Trump in njegova vlada namreč sumita, da nekatere univerze kljub prepovedi še vedno izvajajo prakse za spodbujanje raznolikosti. Odprava upoštevanja rase pri vpisu je prav tako ena od Trumpovih zahtev, ki jih morajo univerze izpolniti za nadaljevanje prejemanja zvezne proračunske podpore.
Ostajamo v ZDA, kjer Trump nadaljuje pritiske na ameriške univerze, tokrat na univerzo Harvard. Po poročanju časnika Guardian je trgovinski minister Donalda Trumpa Howard Lutnick v pismu predsedniku Harvarda Alanu Garberju zapisal, da je Harvard kršil pravne in pogodbene obveznosti povezane z raziskovalnimi programi, ki jih financira zvezna vlada. Ob tem je zoper univerzo sprožil tako imenovani march-in postopek v skladu z zakonom imenovanim Bayh-Dole, ki bi lahko vladi omogočil prevzem lastništva nad patenti ali podeljevanje licenc drugim organizacijam in podjetjem.
Dodaj komentar
Komentiraj