Podpredsednica Združenih držav Amerike Kamala Harris je ob obisku Singapurja napovedala ostrejšo politiko ZDA do Kitajske. Ta naj bi v Južnokitajskem morju ogrožala suverenost držav in neupravičeno zahtevala večje območje, bogato z naravnimi viri. Obenem je Kitajsko Harris obtožila, da je na območju pomembne trgovske poti namestila vojaško opremo, med drugim protiladijske rakete. Na kitajske manevre v regiji že dlje časa opozarjajo države, ki si delijo Južnokitajsko morje; Filipine je denimo nedavno presenetilo vplutje več sto kitajskih ladij, čeprav so leta 2016 na mednarodnem arbitražnem sodišču dosegli zmago glede kitajskih morskih vdorov, a Peking sodbe ne priznava.

Tunizijski parlament bo do nadaljnjega suspendiran. Tunizijski predsednik Kais Saied je namreč podaljšal prekinitev dela zakonodajne veje oblasti, ki jo je prvič odredil pred mesecem dni. Poleg tega je podaljšal zamrznitev imunitete poslancev. Konec julija je Saied odstavil predsednika vlade in si dodelil večje pristojnosti. Opozicijski voditelji so predsednikove poteze označili za državni udar, saj je odpustil vrsto vladnih uradnikov in odredil več aretacij političnih nasprotnikov. Kljub očitkom opozicije in mednarodne skupnosti o državnem udaru je Saied svoje politične poteze utemeljil s skladnostjo z ustavo ter z zaščito svoboščin in pravic. 

V Zimbabveju začenjajo s postopki kompenzacije žrtvam gukurahundija, pokola etnične skupine Ndebele, ki ga je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izvedla zimbabvejska vojska pod taktirko dolgoletnega predsednika Roberta Mugabeja. Zimbabvejska vlada je napovedala izkope in premestitev grobov žrtev pokola ter začetek pogajanj glede formalnega priznavanja pokola. Pod Mugabejem, ki je državo vodil od 1980 do 2017, je bilo ubitih več kot dvajset tisoč pripadnikov te etnične skupine, pokol pa je na Mugabejev vpoklic izvajala specializirana enota severnokorejske vojske. 

Voditelja ameriške skrajno desničarske skupine Ponosni fantje oziroma Proud Boys Enriqueja Tarria je ameriško vrhovno sodišče obsodilo na šest mesecev zaporne kazni zaradi požiga ukradene zastave gibanja Black Lives Matter in trgovanja z orožjem. Tarrio je skupaj z ostalimi pripadniki gibanja po izvolitvi Joeja Bidna v zveznem okrožju Washington iz metodistične cerkve odstranil zastavo in jo na licu mesta zažgal. Obtoženi je očitke vrhovnega sodišča priznal, a je odločitev sodišča označil za neprepričljivo. 

Služba za nadzor nad tujim premoženjem ameriškega finančnega ministrstva je sporočila, da uvaja sankcije zoper šefa kabineta eritrejskih obrambnih sil Filiposa Woldeyohannesa zaradi domnevnega kršenja človekovih pravic v etiopski regiji Tigraj. Poleg tega naj bi čete eritrejskih obrambnih sil izvajale posilstva, mučenje in usmrtitve civilistov v regiji. S tem bi bilo obrambnim silam onemogočeno poslovanje z ameriškim dolarjem, kar je glavni vzvod ministrstva za uvajanje sankcij zoper tuje politične protagoniste. Ob tem je ministrstvo vnovič pozvalo Eritrejo k umiku oboroženih sil iz Tigraja.

Poljske oblasti so sporočile, da nameravajo začeti z gradnjo ograje na meji z Belorusijo in obenem sosedo obtožile načrtnega spodbujanja nezakonitega prihoda prebežnikov z Bližnjega vzhoda na ozemlje Evropske unije. Pred napovedjo gradnje ograje je Poljska skupaj z baltskimi državami pozvala Združene narode k ukrepanju zoper Belorusijo. Poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak je hkrati napovedal tudi povečanje števila vojakov, ki varujejo poljsko-belorusko mejo. Zaradi povečanega števila prebežnikov na meji pa naj bi z gradnjo ograje začela tudi Litva.

Iranske oblasti so se po razkritju videoposnetkov nadzornih kamer v enem od teheranskih zaporov, ki jih je objavila hekerska skupina Edalat-e Ali, opravičile zaradi zlorabe pazniških pooblastil. Na posnetku je viden eden od paznikov, ki pretepa zapornika in drugega vlači po tleh. Direktor iranskega zapornega sistema je priznal avtentičnost posnetkov in se je za dejanje paznika opravičil v imenu boga in ajatole ter zatrdil, da paznikovo dejanje ne bo ostalo nekaznovano.

Pravosodno ministrstvo je pripravilo predlog sprememb kazenskega zakonika, ki predvidevajo preganjanje groženj višjim predstavnikom oblasti po uradni dolžnosti in ne več zgolj na predlog oškodovanca. Kaznivo dejanje grožnje bi se po uradni dolžnosti začelo preganjati, če je grožnja izrečena »zoper koga od najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega«. Namen novele zakona močno spominja na pobudo Slovenske demokratske stranke za preganjanje parole »smrt janšizmu«. Z novelo je minister za pravosodje iz nekrostranke modernega centra Marjan Dikaučič ubral diametralno nasproten pristop h kazenskemu zakoniku kot njegov nekdanji strankarski kolega Goran Klemenčič, čigar novela kazenskega zakonika je pregon predvidevala zgolj zoper razžalitve.

Družba za upravljanje terjatev bank je začela s postopkom prodaje lastniškega deleža družbe Alpina iz Žirov. Po poročanju časopisa Delo je DUTB ocenila, da je storila vse za stabilizacijo podjetja, zaradi česar so v družbi začeli s prodajo morebitnim zasebnim strateškim lastnikom. Zasebni upravljalec bi po oceni DUTB zagotovil dostop do novih trgov ter boljšo pogajalsko pozicijo do dobaviteljev in večjih kupcev. Država je leta 2006 Alpinine delnice prodala Infond holding 2, ki se je nato preimenoval v Alpina holding, po njegovem propadu, prenosu terjatev na slabo banko in pretvorbi terjatev v kapital ter pravnomočnosti prisilne poravnave pa je DUTB leta 2015 postala edina lastnica družbe Alpina.