Mjanmarska vojaška hunta je usmrtila štiri ljudi, med njimi tudi dva opozicijska politika. Kot uradni razlog so navedli pomoč pri izvedbi terorističnih dejanj. Gre za nasprotnike vojaške oblasti, ki so sodelovali v različnih gibanjih za demokratizacijo države. To so prve smrtne kazni v državi po več kot tridesetih letih. Izvedene so bile na podlagi sodnih procesov, ki niso bili odprti za javnost. Vlada narodne enotnosti v izgnanstvu je usmrtitve obsodila. V čakanju na usmrtitev naj bi bilo še več kot 100 ljudi, ki so bili obsojeni v podobnih netransparentnih procesih.

Kitajska po poročanju Reutersa ustanavlja nepremičninski sklad v vrednosti do 43 milijard evrov, ki naj bi pomagal gradbenim podjetjem razrešiti dolžniško krizo. Sklad naj bi povrnil tudi zaupanje investitorjev v kitajsko gradbeno industrijo. Sprva bi v sklad vložili 11,5 milijarde evrov in se nato o dodatnem vložku odločali glede na učinke sklada. Večji delež začetnih sredstev bo s podporo centralne banke prispevala Kitajska gradbeniška banka. Če se model izkaže kot uspešen, pa bi lahko sledile še druge kitajske banke. Kitajski gradbeni sektor, ki prispeva približno četrtino bruto domačega proizvoda države, je v težavah že od lanskega začetka nadzorovanega bankrota nepremičninske korporacije Evergrande. Zadnje mesece naj bi vse več ljudi začelo zavračati plačilo hipotek za še nezgrajena stanovanja.

Bahrajnski kralj Hamad Al-Khalifa je odpustil direktorico bahrajnskega urada za kulturo in starine in članico kraljeve družine Šejko Mai Al-Khalifo. Ukaz za odpustitev je sprejel, ker je ta zavrnila rokovanje z izraelskim veleposlanikom Eitanom Na’ehom na pogrebu očeta ameriškega ambasadorja. Razlog za zavrnitev naj bi bila njena podpora Palestini. Poleg zavrnitve naj bi Pa Mai Al-Khalifa tudi zapustila pogreb in od ameriške ambasade zahtevala, naj ne objavijo nobenih fotografij, ki bi izkazovale njeno prisotnost. Na poziciji jo je že nadomestil drug član kraljeve družine. Bahrajn je polne diplomatske odnose z Izraelom vzpostavil septembra 2020 v sklopu Abrahamskih dogovorov, ki so jih sponzorirale Združene države Amerike.

Tunijzci se natanko eno leto po tem, ko je predsednik države Kais Saied razpustil parlament, na ustavnem referendumu odločajo, ali bodo predsedniku države dodelili še več pooblastil. S spremembo ustave, o kateri odloča več kot 9 milijonov volivcev, bi sistem vodenja države spremenili iz polpredsedniškega v predsedniškega. Dodatno bi omejili moč parlamenta, ki trenutno ne deluje. Sprememba ustave bi zmanjšala tudi neodvisnost in pooblastila sodne veje oblasti. Predsednik bi dobil pooblastila za imenovanje in razrešitev vlade brez odobritve parlamenta ter za imenovanje sodnikov. Nasprotniki referenduma na čelu z nekaterimi opozicijskimi strankami so pozvali k bojkotu referenduma. 

Rusija je v soboto napadla pristanišče v Odesi, ki je eno izmed treh ukrajinskih pristanišč za izvoz žita po nedavno sklenjenem sporazumu z Rusijo. Rusija je sicer prepričana, da napad na dogovor ne bo vplival, saj naj bi bile ruske rakete usmerjene izključno proti ukrajinski vojaški infrastrukturi. Državi sta pred tem podpisali sporazuma, ki dovoljujeta Ukrajini ponovni izvoz žita iz črnomorskih pristanišč. Podpisu ločenih sporazumov sta prisostvovala turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Obe strani sta se zavezali k vzpostavitvi varnih koridorjev za prevoz žita in k nenapadanju ladij z žitom. V Carigradu pa bo ustanovljen skupni center za poveljevanje in nadzor, kjer bo Turčija preverjala, da državi na ladjah ne tovorita orožja. Center bo zadolžen tudi za reševanje morebitnih sporov. Z dogovorom naj bi se izognili lakoti več milijonov ljudi po svetu, predvsem na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki so odvisni od uvoza žit iz Vzhodne Evrope. V Ukrajini na izvoz čaka približno 20 milijon ton žita.

Rusija je blokirala novo spletno stran vodilnega neodvisnega ruskega časnika Nova Gazeta. Nova Gazeta je prenehala izhajati kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino. Obstajala je od leta 1993 in je redno poročala o stališčih, kritičnih do Kremlja. Nov projekt so njeni novinarji zagnali pred dobrim tednom, a je Rusija dostop do spletne strani v državi onemogočila po sedmih dneh in devetih urah. Stran, registrirana na norveški domeni, je tako prebivalcem Rusije dostopna le še z uporabo VPN-a. V okviru tega projekta poleg spletne strani izhaja tudi tiskan časopis, katerega druga številka je v pripravi.

Evropska komisija nadaljuje s sago z uveljavljanjem vladavine prava kot pogoja za izplačilo sredstev iz sklada za okrevanje. Madžarski je postavila enomesečni rok, da odpravi in odgovori na pomisleke pri njenem spoštovanju vladavine prava. Če vlada Viktorja Orbána v tem času ne zadosti pogojem, bo Komisija pozvala ostale vlade članic Evropske unije, da začasno zamrznejo sredstva, namenjena Madžarski. Postopek pogojevanja za pridobitev finančnih sredstev v višini 21 milijard evrov je Komisija proti Madžarski začela aprila in gre za prvi tak postopek doslej. 

Nemški sindikat Verdi je za sredo napovedal enodnevno stavko letališkega osebja prevoznika Lufthansa. Sindikat opozarja, da bo stavka, s katero želijo povečati pritisk pred nadaljevanjem pogajanj, povzročila odpovedi in zamude letov. Verdi se za zvišanje plač pogaja v imenu 20 tisoč delavcev. Zahteva 9,5-odstotno zvišanje plač ter minimalno urno postavko v višini 13 evrov. Zaradi pomanjkanja delovne sile naj bi Lufthansa za poletje že odpovedala okoli 6 tisoč letov.

Družba za upravljanje terjatev bank, bolj znana kot slaba banka, je kot večinski lastnik Mladinske knjige delničarjem predlagala odpoklic treh nadzornikov Mladinske knjige - nekdanjega direktorja Televizije Slovenije v času prve Janševe vlade Jožeta Možino, nekdanjo pripravnico Francija Matoza Nino Marin in Petra Kavčiča. Prva dva sta bila na to funkcijo imenovana štiri dni po volitvah, na katerih je pogorela nekdanja vlada Janeza Janše. Za imenovanje na njihova mesta predlagajo Tajo Kuhar, Duška Kosa in Mileno Forznarič. Poleg zamenjave nadzornikov DUTB predlaga tudi spremembo statuta. Ta predvideva vrnitev praga za odpoklic nadzornika z 80 na 75 odstotkov delniškega lastništva in rešitve za primer odstopa nadzornika, ki do sedaj ni bil urejen v statutu. 

Novo vodstvo DUTB na čelu z Žigo Debeljakom, ki ga je Golobova vlada za direktorja imenovala v začetku junija, te dni ni zaposleno samo z Mladinsko knjigo, temveč tudi z ustavljanjem prodaje paketa terjatev v vrednosti skoraj pol milijarde evrov. Gre za konec še zadnjega večjega prodajnega postopka pred ukinitvijo družbe konec leta, kot predvideva zakon. Največji delež terjatev v paketu predstavljajo terjatve družbe T-2. Prodaje niso izvedli, ker niso našli kupca, ki bi bil te pripravljen odkupiti po tržni ceni. Vlada je napovedala, da slabi banki življenjske dobe ne bo podaljševala, ampak bo njeno premoženje prenesla na Slovenski državni holding. 

Problem krčenja razpoložljivih sladkovodnih sredstev v slovenski Istri bodo reševali s cisternami. Dopoldne so že prilagodili intervencijske poti do vodarne v Cepkih Rižani, da bo ta primerna za tovornjake z vodo. Prvi tovornjaki bodo iz Unice vodo v Rižanski vodovod dostavili jutri. Dostavljena voda naj sicer ne bi zadostovala za preklic vseh ukrepov, ki pri porabi vode veljajo na območju vodovodnega distribucijskega omrežja.