Malijski in francoski vojski je uspelo zavzeti letališče mesta Timbuktu, ki leži na severu Malija. Vojaki tako uspešno zavzemajo teritorij, ki ga že deset mesecev nadzorujejo malijski uporniki. Letališče predstavlja pomembno strateško točko, vojaki pa naj bi že jutri skušali zavzeti tudi mesto Timbuktu. Spomnimo: kriza v Maliju je izbruhnila, ko je združenje tuareških upornikov zahtevalo neodvisnost severnega dela države, kmalu zatem pa so iniciativo prevzele skrajne islamimstične skupine, katerih režim vključuje strogo spoštovanje islamskega prava. Malijski vojski je v boju proti upornikom na pomoč priskočila francoska vojska.

Egiptovski predsednik Mohamed Morski je v treh mestih ob Sueškem prekopu razglasil 30-dnevno izredno stanje in policijsko uro, ki naj bi ustavila nasilje. V mestih Port Said, Ismailia in Suez so namreč v zadnjih dneh potekali nasilni spopadi med protestniki in policisti, v katerih je umrlo vsaj 48 ljudi. Med pogrebom žrtev nasilja so ljudje zahtevali Morsijev odstop in padec njegovega režima. Khaled Dawoud, predstavnik opozicije je ob tem dejal, da uvedba izrednega stanja ni prava rešitev, saj se Morsi ne zaveda, da je največji problem prav njegova politika.

Iranska državna televizija je sporočila, da je Iran v vesolje uspešno poslal opico. Opica je bila z raketo poslana do višine stodvajsetih kilometrov, nato pa se je varno vrnila na Zemljo. Več informacij ni znanih, Iran pa medtem že načrtuje, da bi v vesolje poslal tudi astronavta.

Meja med Indijo in Pakistanom v kašmirski regiji Jammu je ponovno odprta. Meja je bila približno osem mesecev zaprta zaradi velikega števila streljanj na tem območju, ki so se končala s smrtnim izidom. Napadi so se v zadnjih štirinajstih dneh umirili, zato so danes preko mejnega prehoda Chakan da Bagh ponovno spustili okoli 100 ljudi, jutri pa bo dovoljeno prevažati tudi trgovsko blago. Spopadi so državi pahnili v največjo krizo njunih medsebojnih odnosov, vse od leta 2008, ko se je zgodil teroristični napad v Mumbaju. Kašmir je v osrčju spora med Indijo in Pakistanom že okoli šestdeset let. Streljanje med nasprotnima stranema je sicer pogost pojav, vendar pa se redko konča s smrtnimi žrtvami.

V Mjanmaru so oznanili, da jim bo odpisan dolg mednarodnih posojil v višini okoli šest milijard ameriških dolarjev, kar predstavlja približno šestdeset odstotkov celotnega mjanmarskega dolga. Pariški klub držav upnic se je tako na petkovem sestanku strinjal z odpisom polovice mjanmarskega dolga, ki ga ima do te neformalne skupine industrializiranih držav. Japonska naj bi tako Mjanmaru odpisala 3 milijarde dolarjev, Norveška pa okoli 500 milijonov. Mjanmarski finančni minister Win Shein je ob tem dejal, da bo država sedaj lahko več sredstev namenila programom za zmanjšanje revščine in razvoju.

S kitajskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je Kitajska uspešno izvedla drugi preizkus protiraketnega obrambnega sistema, ki je namenjen prestrezanju medcelinskih balističnih raket. Poleg tega pa je ta konec tedna prvi testni polet opravilo največje kitajsko vojaško transportno letalo doslej, imenovano Y-20. Letalo lahko prevaža 66 ton tovora na razdalji do 4400 kilometrov, kar bo kitajski povečalo globalni doseg. Poleg tega se bo kitajska vojska s tem osvobodila odvisnosti od letal ruske izdelave, ki jih uporabljajo trenutno. Kitajska je v zadnjih letih sicer potrojila svoje izdatke za obrambo, Peking pa vztraja, da naj krepitev obrambe ne bi predstavljala grožnje drugim državam.

Danes mineva natanko eno leto, odkar je Janez Janša zaprisegel kot predsednik vlade, vendar njegova koalicija že razpada. Po izstopu Državljanske liste iz koalicije se bo na današnji redni seji državni zbor seznanil z odstopom Gregorja Viranta z mesta predsednika državnega zbora. S položajev sta odstopila tudi minister za finance Janez Šušteršič in minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, državni zbor pa naj bi njuna odstopa potrdil v četrtek. Še danes pa bo državni zbor dobil novega poslanca – po odstopu Trude Pepelnik bo njeno mesto zasedel poslanec Državljanske liste Branko Kurnjek.

V državnem zboru bodo poslanci ta teden razpravljali tudi, ali začeti postopek za spremembo ustave glede referendumske ureditve. Predlog opredeljuje področja, o katerih referendum ne bi bil dopusten, namesto kvoruma pa uvaja tako imenovani zavrnitveni referendum. Zakon bi bil tako na referendumu zavrnjen, če bi proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj četrtina vseh volivcev. Na današnji novinarski konferenci sta Zveza svobodnih sindikatov in Konfederacija sindikatov javnega sektorja predstavili svoja stališča do predloga za začetek postopka za spremembo ustave ter predloga sprememb Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Govori predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Stališča glede predloga za začetek postopka za spremembo ustave predstavlja tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.