OFF palestinskega dogovora

OFF palestinskega dogovora

Aktualno-politična novica
Fatah in Hamas
25. 9. 2020 - 15.00
 / OFF

Dogovor o normalizaciji odnosov med Izraelom, Bahrajnom in Združenimi arabskimi emirati
 / 19. 9. 2020
Palestinski organizaciji Fatah in Hamas sta se dogovorili, da  prvič od leta 2006 izvedeta volitve na palestinskih območjih. Te naj bi se zgodile v roku šestih mesecev od podpisa dogovora. Spomnimo, da je leta 2006 na volitvah za las slavila organizacija Hamas, kar je vodilo v spore med njo in do tedaj vladajočim Fatahom. Spor se je sprva razrešil s kratkim obdobjem enotne vlade, nato pa z delitvijo oblasti, po kateri je Fatah prevzel oblast nad Zahodnim bregom, Hamas pa nad Gazo. Tokratni dogovor o naslednjih volitvah prihaja v času normaliziranja odnosov med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami na Bližnjem vzhodu, zaradi katerega postajajo Palestinci v boju za lastno državo vse bolj osamljeni. Tako ne čudi, da so se pogovori med Hamasom in Fatahom odvijali v Turčiji, državi, ki normalizaciji odnosov z Izraelom še vedno nasprotuje. Normalizacija odnosov držav, kot so Združeni arabski emirati in Bahrajn, z Izraelom bi lahko razmerje moči med palestinskima organizacijama nagnila v prid Hamasu, ki mu ostajajo zvesti mednarodni zavezniki Iran, Turčija in Katar. V nasprotju s tem so Fatah podpirale predvsem države, ki sedaj normalizirajo odnose z Izraelom.

Medtem je izraelski premier Benjamin Netanjahu neuradno odobril gradnjo 5000 naselij na Zahodnem bregu. Načrt je bil sicer zadnje pol leta zamrznjen zaradi nasprotovanja mednarodne skupnosti. Postavljanje naselij na okupiranem ozemlju je po mednarodnem pravu prepovedano, a to Izraela do sedaj ni posebej bremenilo.

Trgovina z orožjem
Poročilo Weapons of the Islamic State organizacije Conflict Armament Research
 / 18. 12. 2017
Center za mednarodno politiko v Washingtonu je objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da velik del uvoza orožja na Bližnji vzhod in v Severno Afriko prihaja iz zahodnih držav. Uvoz orožja iz Združenih držav Amerike na ta področja tako znaša 48 odstotkov vsega uvoza orožja. Francija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Italija skupaj prispevajo 24 odstotkov uvoza orožja, največji delež za Združenimi državami pa prispeva Rusija s 17-imi odstotki uvoza. Največji kupec tega orožja je Saudova Arabija, v katero se steka skoraj polovica orožarskih transakcij. Sledi Egipt s 14-imi odstotki, nato pa Alžirija, Združeni arabski emirati, Irak, Katar, Izrael in Turčija s 4-mi odstotki. Poročilo opozarja tudi na odvisnost zahodne orožarske industrije od izvoza v bližnjevzhodno in severnoafriško regijo, saj Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Francija tja izvozijo več kot polovico vsega izvoženega orožja, Nemčija pa polovico. Poročilo poudarja, da velik del tega orožja povzroča smrt civilistov. Tako Saudova Arabija kot Združeni arabski emirati orožje neselektivno uporabljajo predvsem v Jemnu, kjer je v vojni od leta 2015 umrlo okoli 100.000 ljudi. Spomnimo, da mednarodno pravo prepoveduje izvoz orožja v države, za katere obstaja sum, da bi ga uporabile proti civilistom. Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Francije in Nemčije to očitno ne moti dovolj, da bi ustavile dotok orožja v Saudovo Arabijo in Združene arabske emirate, kar so sicer že večkrat zahtevale številne civilne iniciative.

Odstopil je vatikanski kardinal Angelo Becciu, prefekt kongregacije za svetnike in nekdanji namestnik vatikanskega državnega sekretarja. Obenem se je odpovedal svojim kardinalskim pravicam - med drugim volilni pravici pri izbiri papeža -, kar se je nazadnje zgodilo leta 2013. Razloga za odstop sicer ni podal, a ta prihaja v času preiskave škandalnega nakupa posestva v Londonu, pri katerem obstaja sum, da je šlo za korupcijo, v katero je bil morda vpleten tudi Becciu. Leta 2014, v času, ko je bil Becciu še namestnik državnega sekretarja, je namreč Vatikan preko italijanskega poslovneža investiral 150 milijonov evrov v nakup 45-ih odstotkov luksuzne stavbe v Londonu. Po tem, ko je Becciu novembra 2018 zapustil mesto v državnem sekretariatu, je njegov naslednik prekinil pogodbo s poslovnežem in odkupil ostali del stavbe. Izkazalo se je namreč, da je v vmesnem času poslovnež vatikanski denar porabljal za druge tvegane investicije in s tem trošil denar vatikanskega fonda, sicer namenjenega za dobrodelnost. Odkup stavbe je Vatikan sicer naknadno stal še več milijonov evrov in sprožil notranjo preiskavo zaradi domnevne preplačanosti. Zaradi nje so svoje funkcije izgubili vodja vatikanske varnostne službe in več finančnih uradnikov, italijanski poslovnež, ki je posel usmerjal, pa je bil junija letos aretiran. Becciu sicer zanika vpletenost v škandal in vztraja, da je na začetku šlo za smiselno investicijo. Prav tako ga vatikanski tožilec za zdaj ni odkrito obtožil vpletenosti, je pa Becciu v intervjuju za časnik Domani povedal, da ga je zaradi suma korupcije ob nakazilu v višini 600.000 evrov dobrodelni ustanovi Karitasa na Sardiniji, ki jo vodi njegov brat, k odstopu prisilil papež Frančišek. 

Novice iz Slovenije

Društvo Parada ponosa jutri organizira jubilejno 20. parado ponosa, s katero opozarja na neenakopravno obravnavo pripadnikov skupnosti LGBT+. Tokratne zahteve se med drugim osredotočajo na probleme, s katerimi se pripadniki skupnosti LGBT+ soočajo v času epidemije. Več Simona Muršec, predsednica Društva parada ponosa

Izjava

Letošnje zahteve organizacij LGBT+ se nanašajo na zdravstvene prakse in pravo, pove Muršec:

Izjava

Rund več ne štejemo
 / 19. 5. 2020
Parlament je ob 84-članski prisotnosti z 48-imi glasovi za in enim proti podprl dopolnitve Zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakona o nadzoru državne meje. Ta posameznikom in skupinam po novem prepoveduje spodbujanje in organiziranje nadziranja državne meje, podobnega delu policistov, ter njegovo oviranje, prvi pa po novem prepoveduje oponašanje izgleda javnih ali vojaških oseb z nošenjem orožja in obleko. Predloge dopolnitev zakonov so vložili v opozicijskih SD, LMŠ in SAB z namenom omejevanja delovanja tako imenovanih vard. Spremembe sta podprli tudi NSI in SMC. Levica se je glasovanja vzdržala, saj meni, da bi se lahko nove določbe zakona o nadzoru državne meje uporabljale tudi za omejevanje delovanja okoljevarstvenih nevladnih organizacij in aktivistov ali tistih, ki se borijo za pravice migrantov. Prav tako se je glasovanja vzdržala SDS. SNS je prispevala glas proti. 

  

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.