V drugem krogu turških predsedniških volitev je slavil dosedanji predsednik Recep Tayyip Erdoğan – premagal je izzivalca združene opozicije Kemala Kılıçdaroğluja. Z 52 odstotki glasov si je priboril še en petletni mandat. V prvem krogu volitev pred dvema tednoma mu je do zmage zmanjkalo pol odstotne točke. Drugega kroga se je sicer v primerjavi s prvim udeležilo nekaj manj volivk in volivcev – okoli 85 odstotkov. Erdoğana je pred drugim krogom podprl tretjeuvrščeni kandidat Sinan Oğan iz Stranke nacionalistične akcije, ki je prejel dobrih pet odstotkov podpore. Desna koalicija, zbrana okrog Erdoğanove Stranke za pravičnost in razvoj, si je na volitvah pred dvema tednoma zagotovila tudi večino v parlamentu.

Španski premier Pedro Sánchez je po porazu na lokalnih volitvah razpustil parlament in za 23. julij razpisal predčasne parlamentarne volitve. V Španiji je na lokalnih in regionalnih volitvah slavila konservativna Ljudska stranka, ki je porazila vladajočo Špansko socialistično delavsko stranko premierja Sáncheza. Regionalne volitve so potekale v dvanajstih od sedemnajstih španskih regij, lokalne volitve pa po celotni Španiji. Velik poraz je doživela tudi liberalna stranka Državljani, ki je na ravni države prejela manj kot dva odstotka glasov. Ljudska stranka je zmagala v večini regij, a bo za sestavo vlade v večini regij morala koalirati z ultra nacionalistično stranko Glas. Prav tako je Ljudska stranka največ glasov prejela v sedmih od desetih največjih španskih mest. Socialisti po imenu in socialdemokrati po drži so primat ohranili v treh regijah.

Somalijska vlada je z zveznimi državami sklenila dogovor o prehodu na splošne neposredne volitve in o uvedbi predsedniškega sistema. Sistem neposrednih volitev naj bi se prvič uporabil na lokalnih volitvah prihodnje leto. Zadnje volitve na ta način so potekale leta 1969, nato pa je oblast prevzel Mohamed Siad Barre, ki je državo vodil do leta 1991. Doslej so Somalijci vodstvo države izbirali na posrednih volitvah. Starešine etničnih rodov so izvolili delegate in delegatke, ki so nato izvolili senatorje, senatorke, poslance in poslanke. Ti so nato na tajnem glasovanju izvolili predsednika države, ki je izbral predsednika vlade. S prehodom na predsedniški sistem bo funkcija premierja kot vodje vlade ukinjena. 

Z vzhoda na zahod Afrike. Nemški bundestag je za eno leto podaljšal mandat vojaške misije v Maliju. Podaljšanje, ki naj bi bilo zadnje, vojakom omogoča umik do konca maja prihodnje leto. Taki odločitvi so nasprotovali v opoziciji. Krščansko-demokratska unija je predlagala, da se enote bundeswehra umaknejo do konca tega leta. Semaforska koalicija pod vodstvom Olafa Scholza pa je predlog utemeljevala s predsedniškimi volitvami v Maliju februarja 2024. Na njihovo izvedbo je vladajoča vojaška hunta v zameno za odpravo sankcij pristala na vrhu zahodnoafriške gospodarske skupnosti februarja lani. V okviru misije Združenih narodov je v Maliju okoli 1400 nemških vojakov. Umik iz Malija je nemška vlada napovedala pred letom dni, ko je umik v začetku leta naznanila Francija. Vojaška hunta, ki je oblast prevzela leta 2021, se je po obtožbah zahodnih sil začela zanašati na rusko najemniško vojsko Wagner.

Ameriški predsednik Joe Biden in predsednik spodnjega doma kongresa Kevin McCharty sta dosegla dogovor o suspendiranju nacionalne meje zadolžitve. Po njunih trditvah dogovor zagotavlja zadostno število glasov demokratov in republikancev v kongresu. Omejitve zadolževanja zvezne vlade tako ne bi veljale do leta 2025, kar bi problem prestavilo na obdobje po naslednjih predsedniških volitvah. Trenutno stoji meja pri 29,3 bilijona evrov. V primeru da kongres dogovora ne bi potrdil, se zvezna vlada ne bi mogla zadolževati. Dogovor vključuje zamrznitev višine državne porabe za neobrambne namene v prihodnjem letu in 3-odstotno povišanje izdatkov za obrambne namene.

Natove sile so okoli štirih mestnih hiš na severu Kosova formirale varnostne kordone, da bi preprečile vstop Srbom, ki protestirajo proti albanskim županom. Ti so bili izvoljeni na predčasnih lokalnih volitvah, ki jih je srbski del kosovskega prebivalstva bojkotiral. Volitve je kosovska vlada Albina Kurtija razpisala zaradi novembrskega izstopa srbskih predstavnikov iz državnih institucij v nasprotovanje vladnim načrtom preregistracije avtomobilov s srbskimi registrskimi tablicami.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je odstopil z mesta predsednika Srbske napredne stranke. Vučića, ki je stranko vodil od leta 2012, je na tem mestu nasledil obrambni minister Miloš Vučević. Novi predsednik, ki ga je za položaj predlagal prav Vučić, je napovedal, da politike stranke ne namerava bistveno spreminjati. Uradno se je Vučić za odstop odločil, da bi stranki zagotovil večjo podporo. V Beogradu je potekal četrti shod proti nasilju, na katerem so protestniki in protestnice med drugim zahtevali zamenjavo članov sveta za regulacijo elektronskih medijev, odvzem nacionalnih frekvenc televizijama TV Pink in TV Happy, zamenjavo notranjega ministra Bratislava Gašića ter zamenjavo direktorja varnostno-obveščevalne agencije Bia Aleksandra Vulina. Seveda ni manjkalo pozivov k odstopu Vučića, a ne s čela stranke, ampak države. Kljub piarovskemu odstopu Vučić ohranja vajeti oblasti v lastnih rokah.

Društva Za živali!, Animal Angels in Lajka ob devetnajsti uri pred ljubljansko mestno hišo organizirajo protest proti pokolu nutrij. Na njem bodo izrazili nasprotovanje načrtovani odstranitvi nutrij na Ljubljanskem barju in zahtevali iskanje alternativnih rešitev. Jadranka Juras iz Lajke, društva za zaščito in pomoč živalim v stiski, pojasni, da nasprotujejo tudi argumentaciji stroke.

Izjava

Juras v kontekstu napovedanega poboja nutrij opozarja na problematičnost antropocentričnega pogled na živali.  

Izjava

Od nutrij k invazivnim škodljivcem. Zaenkrat še predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič in eden soustanoviteljev Logarjevega novega društva ter pravnik Matej Avbelj sta na Evropsko sodišče za človekove pravice poslala pritožbo zaradi petkove odločitve ustavnega sodišča. To je v petek s štirimi glasovi za in enim proti sprejelo sklep o prenehanju veljavnosti sklepa, ki je zadržal izvajanje na referendumu potrjene novele zakona o RTV Slovenija. Ocenila sta, da je sodišče z odpravo začasnega zadržanja pobudnikom ustavne presoje odvzelo edino pravno sredstvo, ki jim je bilo na voljo v Sloveniji, kar po njuno odpira pot do Strasbourga. Mandatno-volilna komisija državnega zbora je po odločitvi ustavnega sodišča odpovedala seje, na katerih naj bi razrešili devet od devetnajstih članov in članic programskega sveta. Več o odločitvi ustavnega sodišča in odzivih nanjo v OFFsajdu ob petih.

Foto: Jürgen, pixabay