Po skoraj mesecu študentskih protestov v Venezueli, ki so močno podprti s strani opozicijskih sil, je predsednik Nicolas Maduro za danes sklical tako imenovano nacionalno mirovno konferenco. Na njo je povabil župane, guvernerje zveznih držav in poslance. Kdo se bo konference udeležil, ni znano, je pa jasno, da tam ne bo Madurovega nasprotnika na zadnjih predsedniških volitvah, Henriqueja Caprilesa. Capriles namreč za svojo udeležbo postavlja določene pogoje. Med drugim zahteva, da oblasti iz pripora izpustijo tako opozicijskega voditelja Leopolda Lopeza kot tudi aretirane študentske protestnike, in takojšnjo razorožitev paravojaških skupin, ki naj bi ogrožale življenja protestnikov.

Protesti so v Venezueli izbruhnili v začetku februarja v zahodnih zveznih državah Tachira in Merida. Tam so se na ulice podali nekateri študenti, ki so zahtevali večjo varnost, potem ko je neka študentka prijavila posilstvo. Razen razbohotenega kriminala je problem v Venezueli tudi šibko gospodarstvo. Oblast je sicer prepričana, da je zadeva inscenirana s strani Združenih držav Amerike, ki so bile dokazano zelo aktivne pri poskusu državnega udara leta 2002, ko je Venezueli predsedoval Hugo Chavez.

Protesti pa v bolj ali manj rednih valovih vznikajo tudi v Turčiji. Zadnji, ki se odvijajo na ulicah Ankare in Istanbula, so vezani na nedavne posnetke pogovorov med premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom in njegovim sinom, v katerih ga Erdogan svari, naj skrije velike vsote denarja pred preiskovalnimi organi. V posnetkih, ki jih je premier sicer demantiral kot ponarejene, se omenjajo konkretna imena poslovnežev, ki bi lahko pomagali prikriti nekih 40 milijonov evrov. Na trgu Kadikoy, kjer so v Istanbulu potekali protesti, je policija za razgon demonstrantov uporabila gumijaste naboje in solzivec. Vlada in njeni pristaši so namreč prepričani, da za vsem, kar zadeva širše protikorupcijske preiskave, stoji muslimanski vodja Fethullah Gulen, ki naj bi imel vpliv na policijo in sodno vejo oblasti. To je tudi razlog, da je vlada pred kratkim zamenjala oziroma odstavila ogromno število policistov, poostrila vladni nadzor nad imenovanjem tožilcev in sodnikov ter sprejela zakon, ki ji brez sodnega naloga dovoljuje blokiranje njim spornih internetnih strani.

Bosna in Hercegovina se je lotila projekta izgradnje obširne baze podatkov o vojnih taboriščih med letoma ‘92 in ‘95. Kaj so cilji projekta, nam je povedal koordinator projekta, Hikmet Karčič iz združenja Tranzicijska pravda, odgovornost i sjećanje.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Projekt je v fazi iskanja kontaktov z organizacijami, ki bi jim lahko pomagale pri delu. Popisali so že 15 taborišč, je povedal koordinator projekta Hikmet Karčič. Trenutne ocene pa so.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje

Pri projektu je sodelovala Zveza vojnih taboriščnikov BiH, vendar se je od projekta distancirala, ker so v projekt vključena tudi taborišča, ki niso bila priznana na sodiščih.

Bosni in Hercegovini tudi grozi, da bo na sodiščih zmanjkalo sodnih dvoran za obravnave, saj je na državni ravni še več kot 1000 nerazrešenih prijav o vojnih zločinih, število tožilcev, ki preučujejo primere vojnih zločinov na zvezni ravni, pa se je povečalo za pet, medtem ko se je na ravni entitet povečalo za deset. Bosansko državno sodišče ima osem sodnih dvoran, v šestih pa potekajo samo obravnave vojnih zločinov.

Na Ukrajino pritiskajo tako Rusija, ki do nje vodi “politiko ne-intervencije”, a vendarle ne-intervento intervenira zaradi “radikalcev in nacionalistov” v dotični nemirni državi, kot Združene države Amerike ter Evropska unija. Slednji podobno zanikata obstoj njunega interesa v Ukrajini, vendar z le-to vršijo pogajanja, kjer je Ukrajina v položaju nujnosti svobodne privolitve v izvažanje dobičkonosne posojilodajalne demokracije Mednarodnega denarnega sklada. Temu sledeč se v Ukrajini poglablja separatistična tendenca, kar je bilo še posebej razvidno v akciji skupine rusko govorečih državljanov Ukrajine, ki so v mestu Sevastapol zamenjali ukrajinsko zastavo z Rusko in zaostrili nasprotja med evropsko naperjenim zahodnim ter ruskim južnim in vzhodnim delom Ukrajine.

Še dodatna zaostritev prihaja zaradi resolucije za sojenje pobeglega predsednika Janukoviča kot vojnega zločinca v Haagu, ki jo je podprla tudi trenutna prehodna vlada Oleksandra Turčinova. Prav tako je bila v Ukrajini - teh mokrih sanj današnje družbe nadzora - razpuščena protiizgredniška policijske enote Berkut.

Po ponedeljkovi napovedi dvourne opozorilne stavke rudarjev Premogovnika Velenje za tretji marec so stavko za isti datum napovedali tudi zaposleni v Rudniku Trbovlje-Hrastnik. Prvotni povod za stavko je neizplačilo januarske plače, ki bi  na račune zaposlenih morala priti 18. februarja. Plače zamujajo, ker je banka BKS iz Celovca zaradi skoraj tri milijone evrov dolga zablokirala račun. Predsednik podjetniškega sindikata Rudnika Trbovlje–Hrastnik, Anton Lisec je tako izpostavil vprašanje, zakaj država, ki je prek Slovenske odškodninske družbe lastnica rudnika, ne sprejme zakona o zapiranju RTH do leta 2018, ki bi bil zagotovilo bankam, da jim bo družba vrnila vse dolgove. O zakonu se sicer govori že več let, toda to pa je več ali manj tudi vse, kar se zgodi.

Druge stavkovne zahteve se tičejo zagotovitve sredstev za odpravnine presežnim delavcem in premije za prezaposlitve oziroma samozaposlitve 135 presežnih delavcev. Zahtevajo tudi, da se preveri možnosti prezaposlitve zaposlenih v Rudniku Trbovlje-Hrastnik v okviru podjetij v lasti države, da se lastnik dokončno opredeli o nadaljnjem delovanju rudnika, ter da se preveri možnosti upokojevanja po rednih in izrednih pogojih zakona o upokojevanju. Če se po opozorilni stavki nič ne spremeni, pravi Lisec naslednje.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje