V prvem krogu romunskih predsedniških volitev je z dobrimi 40 odstotki prejetih glasov zmagal skrajno desni kandidat George Simion iz stranke Zavezništvo za zedinjenje Romunov. Drugo mesto je zasedel neodvisni kandidat in župan Bukarešte Nicușor Dan, ki je prejel okoli 21 odstotkov glasov. Simion je sicer svojo kandidaturo vložil šele, ko je ustavno sodišče dokončno prepovedalo kandidaturo zmagovalcu decembrskih razveljavljenih volitev Călinu Georgescuju. Simionova stranka se je na decembrskih volitvah odpovedala lastemu kandidatu in podprla Georgescuja. Simion je pred volitvami napovedal, da bo v primeru zmage Georgescuju omogočil priti na oblast. Spomnimo: romunsko ustavno sodišče je decembra po ponovnem štetju glasov prvega kroga volitev sprva potrdilo rezultat, nato pa je izid razveljavilo zaradi domnevnega ruskega vmešavanja. Simion in Dan se bosta ponovno pomerila v drugem krogu, ki bo potekal 18. maja. 

Na splošnih volitvah v Singapurju je slavila vladajoča Ljudska akcijska stranka, krajše PAP, ki si je zagotovila 87 sedežev v 97-članskem parlamentu. Opozicijska Delavska stranka je osvojila preostalih 10 mest in s tem ohranila rezultat zadnjih volitev. Zmaga Ljudske akcijske stranke, ki državi vlada že 66 let, je bila sicer pričakovana, a vprašanje je bilo, kako prepričljiv rezultat bo dosegla. PAP je namreč na zadnjih volitvah leta 2020 osvojila slabih 70 odstotkov glasov, kar je eden najslabših rezultatov od leta 1965, ko se je Singapur osamosvojil od Malezije.

Indijske oblasti so prepovedale uvoz blaga, ki izvira iz Pakistana ali potuje čez pakistansko ozemlje. Povod za prepoved je napad v indijskem delu Kašmirja, za katerega je odgovornost prevzela oborožena skupina Odporniška fronta, ki jo indijske oblasti povezujejo s pakistansko islamistično organizacijo Laškar E Taiba. V napadu je Odporniška fronta ubila 21 indijskih turistov. V odgovor so indijske oblasti ukazale izgon vseh pakistanskih državljanov, napad pa je sprožil obstreljevanje med vojskama obeh držav. Čez vikend so pakistanske sile izvedle poskusno izstrelitev rakete sistema abdali, izstrel pa so utemeljile, češ da gre za zagotavljanje operativne pripravljenosti enot. Indija je prav tako začela z deli za povečanje zmogljivosti zadrževanja vode v dveh hidroelektrarnah v regiji Kašmir, potem ko je začasno ustavila sodelovanje v pogodbi o vodah Inda, ki sta jo Indija in Pakistan podpisala leta 1960. Pakistan je namreč za namakanje in vodno energijo v veliki meri odvisen od rek, ki tečejo skozi Indijo. Trenutna dela sicer ne bodo vplivala na vodno oskrbo Pakistana, bi jo pa lahko sčasoma ogrozila, če bi indijske oblasti s podobnimi projekti začele tudi na drugih jezovih v regiji. 

Varnostni kabinet izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je soglasno odobril načrt za vpoklic več deset tisočih rezervistov, ki je del širšega načrta za osvojitev oziroma popolno okupacijo Gaze. Po poročanju anonimnih virov načrt predvideva zavzetje celotne enklave in preselitev Palestincev na jug. Načrt vključuje tudi možnost, da bi izraelska vojska prevzela zagotavljanje humanitarne pomoči v Gazi. Izraelske genocidne sile so sicer danes v Gazi ubile vsaj 20 Palestincev, v nedeljo pa 24. 

Jemensko odporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, je izvedlo raketni napad na izraelsko letališče Ben Gurion v bližini prestolnice Tel Aviv. Izraelske oblasti so v odgovor začasno ustavile vzlete in pristanke letal. Izraelski obrambni sistem je sicer izstrelek zaznal, a mu ga po trditvah izraelske vojske ni uspelo sestreliti. Gre za del celovite zračne blokade Izraela, ki jo Hutiji izvajajo kot odgovor na sionistično pobijanje Palestincev. 

Po trditvah uradne sudanske vojske so paravojaške Sile za hitro posredovanje, krajše RSF, z brezpilotnimi letalniki napadle mesto Port Sudan. V napadu so RSF poškodovale letalsko oporišče Osman Digna in več civilnih objektov, uradna vojska pa ne poroča o smrtnih žrtvah. Gre za prvi napad sil na mesto od začetka državljanske vojne pred dobrima dvema letoma. Port Sudan, ki sicer leži ob obali Rdečega morja, so uradne oblasti le nekaj mesecev po začetku vojne razglasile za začasni sedež vlade, saj so RSF prevzele nadzor nad prestolnico Kartum.

Ruandski zunanji minister Olivier Nduhungirehe je potrdil, da je Ruanda začela pogovore z ameriškimi oblastmi o sprejemu deportiranih migrantov. ZDA od nastopa Trumpovega drugega mandata namreč iščejo države, kamor bi lahko outsourcale migrante. Združene države naj bi ruandskim oblastem plačale, v zameno pa bi te sprejele migrante s kazensko kartoteko, a natančna vsebina še ni dogovorjena, saj so pogovori v zgodnji fazi. Spomnimo, da so ruandske oblasti v preteklosti že sklenile podoben zloglasen dogovor z Veliko Britanijo, ki je dokončno propadel poleti lani. 

V haitijski prestolnici Port-Au-Prince je potekal protest, na katerem so zbrani zahtevali konec nasilja oboroženih tolp, premierja Alixa Didierja Fils-Aiméja in člane prehodnega predsedniškega sveta pa so pozvali k odstopu. Protesti zaradi tolpaškega nasilja na Haitiju sporadično potekajo že vse od časa predsednika Jovenela Moïseja. Oborožene tolpe so sicer zgolj v prvi treh mesecih letošnjega leta ubile več kot 1600 ljudi in jih ranile okoli 580. 

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal stoodstotne carine na vse filme, posnete v tujini, ki so nato »uvoženi« v Združene države. Trump namreč meni, da ameriška filmska industrija hitro umira. Poleg tega se je novi stari ameriški predsednik odločil za ponovno obuditev zapora Alcatraz, ki je zaprt že več kot 60 let. Kot je zatrdil, je namreč Zveznemu uradu za zapore naročil, naj obnovi in ​​odpre Alcatraz, da bodo vanj namestili najbolj brezobzirne in nasilne prestopnike v Ameriki.

V Španiji je ponovno ohromljen železniški promet, potem ko so neznanci ukradli kable, ki so bili nameščeni na odseku med Madridom in Seviljo, to pa je sprožilo večurne zamude vlakov. Skupina neznancev je ukradla kable na štirih lokacijah v provinci Toledo. Po oceni španskih železnic je bilo zaradi dogodka prizadetih več kot 10 tisoč potnikov na približno 30 progah. Minister za promet Oscar Puente je dejanje označil kot sabotažo. Ohromitev železniškega prometa se je zgodila že drugič v približno tednu dni. Pretekli teden je bil promet ohromljen zaradi izpada električne energije. 

Študentje Medicinske fakultete v Nišu blokirajo promet na Bulevarju Zorana Đinđića, ki ločuje fakulteto in Klinični center Niš. Vodstvo fakultete je zjutraj študentom poslal elektronsko sporočilo, naj se ob 10. uri udeležijo sestanka z dekanom Aleksandrom Mitićem, a lokacije sestanka niso navedli. Študentje so med drugim prišli na stomatološko kliniko, kjer Mitić dela, a ga na delovnem mestu niso našli. Po mnenju študentov fakultete je pismo moč razumeti kot grožnjo. Mitić je sicer dejal, da policije ne bo poslal nad študente, čeprav so po njegovem mnenju uzurpirali fakulteto, in da ne ve, zakaj so to storili. Dekanski kolegij niške medicinske fakultete je sicer študente v blokadi predhodno opozoril, da bodo kazensko in disciplinsko preganjani, če do 4. maja ne prekinejo blokade. 

Akcije potekajo tudi na beograjski medicinski fakulteti, kjer zaposleni stavkajo. Na skupnem plenumu so se študentje in profesorji dogovorili, da do nadaljnjega na fakulteti ne bodo potekali izpiti, vaje ali predavanja, razen tista, povezana s specialističnimi področji. Med drugim od srbske vlade in ministrstva za šolstvo zahtevajo razveljavitev spremembe Uredbe o normativih in standardnih delovnih pogojih univerz in fakultet za dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna. Prav tako zahtevajo razveljavitev določbe, ki spreminja razmerje med pedagoškim in znanstvenim delom univerzitetnih profesorjev. Stavko začenjajo tudi zaposleni v pravosodju. Sindikat sodnikov zahteva dvig plače, izboljšanje delovnih pogojev, priznanje vloge administrativnega in strokovnega osebja pri delovanju sodstva ter konec sistemskega podcenjevanja dela v pravosodju. Sindikat pravosodnih uslužbencev je sicer v zadnjih mesecih organiziral več opozorilnih stavk. 

Srbski študentje in dijaki so začeli pohod na Drino. Iz Beograda so peš krenili proti Loznici, kjer bo 9. maja potekal naslednji večji protest. Maturantje Srednje glasbene šole Isidor Bajić v Novem Sadu blokirajo promet pred šolo na Bulevarju Cara Lazara.