Izraelska genocidna vojska je v napadih na Gazo v zadnjih 24 urah ubila 71 Palestink in Palestincev ter jih 176 ranila. Izrael ob tem nadaljuje tudi bombardiranje Libanona, kjer so izvedli zračne napade na mesto Tir in ubili devet ljudi, bombardirali pa so tudi prestolnico Bejrut. Medtem so Združene države Amerike podale veto na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je zahtevala takojšnje premirje v Gazi. ZDA je tako edina članica varnostnega sveta, ki je nasprotovala resoluciji, vseh 14 drugih članic je glasovalo za premirje. Ameriški senat je poleg tega zavrnil tudi predlog zakona, ki bi blokiral prodajo orožja Izraelu, medtem ko Izrael izvaja genocid v Gazi. Zakon je septembra predlagal senator Bernie Sanders, bil pa je uperjen proti dogovoru o prodaji orožja v vrednosti 20 milijard evrov, ki so ga ZDA podpisale z Izraelom.

Mednarodno kazensko sodišče je izdalo nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in bivšega izraelskega ministra za obrambo Joava Galanta. Poleg tega so izdali tudi nalog za aretacijo vodje oboroženega krila gibanja Hamas Mohammeda Deifa. V izjavi so predstavniki sodišča dejali, da sta premier Netanjahu in bivši minister Galant iskana zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, storjenih v obdobju med 8. oktobrom 2023 in 20. majem 2024, ko je tožilstvo vložilo zahtevo za izdajo naloga. Kot del obtožbe navajajo, da sta Netanjahu in Galant civilnemu prebivalstvu Gaze namenoma onemogočala dostop do nujno potrebnih dobrin, med drugim vode, hrane ter zdravil, kot tudi namenoma onemogočala dostop do drugih nujnih dobrin, kot sta gorivo in elektrika.

Ugandskega opozicijskega politika Kizzo Besigye je vojaško spremstvo pripeljalo pred vojaško sodišče v Kampali zaradi obtožbe posedovanja strelnega orožja in nabiranja podpore v tujih državah zavoljo destabilizacije državne varnosti Ugande. Njegova žena Winnie Byanyima trdi, da je bil njen mož ugrabljen v prestolnici sosednje Kenije Nairobiju, česar ugandska vojska ni komentirala. Ugandski minister za informacije Chris Baryomunsi je sicer zatrdil, da ugandske oblasti ne izvajajo ugrabitev in da se vsakršne aretacije v tujih državah izvajajo s sodelovanjem tuje države. Kenijski minister za zunanje zadeve Korir Sing’Oei trdi, da Kenija ni bila vpletena v incident. Besigye je bil aretiran že večkrat, nazadnje leta 2022, ko ga je policija pridržala med protesti v Kampali. Julija letos so kenijske oblasti sicer aretirale 36 članov Besigyejeve stranke in jih deportirale v Ugando, kjer so obtoženi terorizma. 

Malijska vojaška hunta, ki je nadzor v državi s pučem prevzela leta 2021, je odstavila premierja civilne vlade Choguela Kokalla Maigo in njegovo vlado, potem ko jo premier na sobotnem političnem sestanku kritiziral oblast hunte. Njen vodja, general Assimi Goita, je sicer napovedal, da se bo država vrnila pod roke civilne oblasti do marca 2024, a je vojaška oblast volitve suspendirala za nedoločen čas. Maiga , ki ga je junta nastavila za premierja po udaru leta 2021, se je pred odstavitvijo že več mesecev oddaljeval od hunte. Njegova odstavitev sledi aretaciji 12 opozicijskih aktivistov in politikov junija letos. 

Ostajamo v Maliju. Mednarodno kazensko sodišče je obsodilo Al Hassana Ag Abdoula Aziza Ag Mohameda Ag Mahmouda na 10 let zaporne kazni zaradi njegove vloge voditelja islamistične policije v mestu Timbuktu, ko so islamisti, povezani z Al Kajdo, leta 2012 med državljansko vojno v Maliju prevzeli oblast nad mestom. Al Hasan je obsojen mučenja, verskega pregona in drugih nehumanih dejanj v času, ko je vodil islamistično policijo v okupiranem Timbuktuju. Islamistično oblast nad mestom je leta 2013 odstranil nekolonialni podaljšek oziroma francoska vojaška misija, Al hasan pa je v priporu od leta 2018.

Italijanski zdravniki in zdravstveni delavci so izvedli 24-urno stavko, med katero so izvajali zgolj urgentne posege in zagotavljali nujno pomoč. Povod za stavko je premajhno vlaganje v zdravstvo v predvidenem proračunu za leto 2025. Predstavniki sindikatov opozarjajo, da so predvidena povišanja plač nezadostna, saj je celoten zdravstveni sektor premalo financiran. Poleg pomanjkanja sredstev predstavniki sindikatov za povod navajajo več let zanemarjanja zdravstva s strani italijanskih vlad, nezadovoljstvo ljudi in povišano število primerov nasilja nad zdravstvenimi delavci. Italijanska premierka Giorgia Meloni trdi, da je njena vlada za zdravstvo namenila več denarja kot katerakoli vlada doslej, predstavniki sindikatov pa opozarjajo, da so sredstva razporejena čez 5 let in so v resnici predvidena povišanja nižja od ravni inflacije.

Višje državno tožilstvo v Novem Sadu je pridržalo 11 oseb v zvezi z zrušenjem nadstreška železniške postaje pred 20 dnevi, v katerem je umrlo 15 ljudi. Med pridržanimi sta tudi nekdanji direktor Infrastrukture železnice Srbije Nebojša Šurlan in pomočnica ministra za železniški promet Anita Dimoski. Državno tožilstvo je sporočilo, da sedem pridržanih sumijo kaznivega dejanja zoper splošno varnost v povezavi z neustreznim in nepravilnim izvajanjem gradbenih del, štiri pa kaznivega dejanja zoper splošno varnost v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve splošne nevarnosti. Če bi bili pridržani obsojeni, bi lahko prejeli zaporno kazen 12 let. Poleg tega sta v zvezi z nesrečo s položaja odstopila srbski minister za notranjo in zunanjo trgovino in nekdanji minister za gradbeništvo Tomislav Momirović ter direktorica podjetja Infrastrukture železnice Srbije Jelena Tanasković. Zaradi nesreče, v kateri je pri porušenju nadstreška umrlo 15 ljudi, je že v začetku novembra odstopil minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Goran Vesić, srbski premier Miloš Vučević pa je ob tem zatrdil, da ne gre za edini odstop.  V Novem Sadu se sicer že več tednov odvijajo protesti. Protestniki, med katerimi so tudi opozicijski poslanci, trdijo, da se preiskava nesreče odvija prehitro, prav tako pa nasprotujejo tudi aretaciji devetih aktivistov.

Uprava Pošte Slovenije je dosegla dogovor s Sindikatom poštnih delavcev, krajše SDP, in Sindikatom delavcev prometa in zvez, oziroma SDPZ, zaradi česar je napovedana petkova stavka poštnih delavcev odpovedana. Dogovor se po navedbah sindikatov osredotoča predvsem na izboljšanje delovnih pogojev, iskanje novega kadra, investicije v vozni park ter vključuje sredstva za nagrajevanje zaposlenih. Sindikati so dosegli tudi zavezo, da bo uprava Pošte ohranila enotno kolektivno pogodbo za Pošto Slovenije in pa Invalidsko podjetje Pošte Slovenije, ki je namenjeno ohranjanju delovnih mest za delavce invalide. S tem se po navedbah SDPZ zmanjša možnost drobljenja delovnega kolektiva na več delov. Predstavniki SDP-ja pa so izjavili, da dogovor ni trajna rešitev, temveč razrešuje zgolj najbolj pereče problematike zaposlenih. Pri tem so izpostavili, da bodo za trajno rešitev potrebne državne investicije ter prilagoditve v poštnem zakonu.

Poslanci državnega zbora so potrdili zakona o izvajanju proračuna za leti 2025 in 2026. Poraba bo leta 2025 s 17,1 milijarde evrov najvišja doslej. Proračun za leto 2025 so poslanci sicer sprejeli že novembra lani, a se je parlament odločil zvišati odhodke za 1,3 milijarde evrov, kar je posledica plačne reforme. Za leto 2025 so načrtovani tudi višji prihodki, ki bodo znašali 15,2 milijarde evrov, predvsem zaradi dajatev, ki jih je uvedel zakon o obnovi po poplavah avgusta lani. Za leto 2026 je načrtovanih 15,9 milijarde evrov dohodkov in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Sprejeti zakon o izvajanju proračuna določa tudi zvišanje povprečnine za občine in višino letnega dodatka za upokojence. Povprečnina za občine bo po dogovoru z dvema od treh občinskih združenj v naslednjih dveh letih znašala 771 oziroma 775 evrov na občana. Upokojenci bodo dodatek v višini med 155 in 465 evrov, odvisno od višine pokojnine, prejeli skupaj z junijskimi pokojninami. Nove višine dodatka k pokojnini so za pet evrov višje od letošnjih. Novela zakona predvideva tudi nove razrede višine pokojnine, na podlagi katerih se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka, saj bi drugače obstajala nevarnost, da bi lahko nekateri upokojenci padli v višji razred in posledično dobili manjši dodatek.

OFF je pripravila vajenka Vida, mentorirala je Neva.