Ameriški predsednik Barack Obama, ki se je na pragu zadnjega leta mandata na pariški konferenci decembra lani razglasil za gorečega borca proti segrevanju ozračja, se sooča s smetmi pred domačim pragom. Vrhovno sodišče je na pobudo 27, večinoma republikanskih zveznih držav, ustavilo predsednikov načrt, sprejet lanskega avgusta o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki naj bi premočno prizadel energetiko in milijonom Američanov podražil energijo. Po Obamovih ambicioznih besedah, ki izzvenijo ob dejstvu, da ZDA 37 odstotkov električne energije pridobi iz premoga, naj bi ZDA do leta 2030 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za 32 odstotkov glede na leto 2005. Odločitev vrhovnega sodišča je zaustavila izvajanje načrta, dokler tožnice ne izkoristijo vseh sodnih postopkov za njegovo zavrnitev, saj da posega v pravice zveznih držav.

Po nedavni potrditvi zakona o spremembi francoske ustave, ki bi omogočil hitro razglasitev izrednih razmer brez možnosti pritožbe, so poslanci parlamenta včeraj sprejeli še sporni predlog ustavne reforme o omejevanju dvojnega državljanstva. Po novem bodo francoskim obsojencem terorističnih dejanj z dvema državljanstvoma odvzeli francoskega. S tem naj bi omejili teroristična urjenja državljanov v Siriji. Predlog, ki ga mora potrditi še zgornji dom parlamenta in tripetinska večina v kongresu, je del svežnja predsednikovih ukrepov za krepitev državne varnosti po novembrskih napadih. Ukrepom tudi nekateri socialisti očitajo prekomernost in opozarjajo na policijsko zlorabljanje pooblastil v izrednih razmerah v državi, ki jih je nedavno zabeležila Amnesty International.

Ameriški veleposlanik se je v Turčiji zagovarjal zaradi obiska ameriškega odposlanca pri koaliciji proti Islamski državi na območju pod nadzorom Kurdov, Ankaro pa moti tudi, da Washington noče uvrstiti kurdske Stranke demokratične unije med teroristične organizacije in se ob tem sprašuje o pristnosti turško-ameriškega sodelovanja. Odnosi pa se krhajo v občutljivem času odločilne ofenzive na Alep, ko se krepi begunski pritisk na sirsko-turški meji in  stopnjuje vloga Turčije v razpletanju sirske vojne.

Izrael pa izpolnjuje načrte premierja Benjamina Netanjahuja, ki se je pred meseci ostro odzval na pobudo opozicijskega politika Isaaca Herzoga, naj Izrael sprejme begunce iz Sirije. Napovedal je postavitev ograje, ki bo obkrožala celotni Izrael, včeraj pa ob ogledu postavljanja ograje na meji z Jordanijo pripomnil: “Obkroženi smo s predatorji, moramo se braniti.” Izrael sicer ni gostoljubna država za begunce, mnogi, ki ustrezajo kriterijem za podelitev azila, pa so prisilno izgnani, pa tudi zato Netanjahu najde pojasnilo: “Nismo brezbrižni do trpljenja sirskih in afriških beguncev, a Izrael je majhna, zelo majhna dežela, brez demografske ali geografske globine.” Postavljanje ograje na meji s sicer danes prijateljsko Jordanijo je tudi zaustavilo namero o vzpostavitvi raznih gospodarskih pa tudi turističnih con na obmejnem območju, ki naj bi poživili izmenjavo med državama in zagotovili nova delovna mesta.

V razreševanje evropskega politično idejnega krča se s somišljeniki podaja nekdanji grški finančni minister Yanis Varufakis, ki je v panevropsko “Gibanje za demokracijo v Evropi 2015”, krajše DiEM25, združil evropske levičarske stranke in gibanja. Na odmevnem ustanovnem dogodku v berlinskem gledališču Volksbuhne se je ob govorih Juliana Assangea, Slavoja Žižka, Srećka Horvata in drugih zavzel za demokratizacijo odločanja znotraj Unije in posvaril pred grožnjo dezintegracije oziroma razpada v nasprotnem primeru. Poudaril je, da gre za gibanje, ki bo prestopalo državne meje in bo odprto za vse demokratične sile.

Dolenjsko okoljsko društvo in Civilna iniciativa za čisto okolje in zdravo življenje Dolenje Mokro Polje sta včeraj popoldne sklicala sestanek na deponiji Leskovec zaradi onesnaženja voda in smradu, ki vse bolj moti življenje okoliškega prebivalstva. Zdravko Antončič iz civilne iniciative o nespoštovanju okoljevarstvenih dovoljenj in posledicah.

Izjava

O odzivu občin in širši problematiki, vezani na Center za ravnanje z odpadki jugovzhodne Slovenije v OFFsajdu ob 17-ih.

Z odpadki pa imajo probleme tudi v Slovenski Bistrici. Dopoldne je skupina občanov pripravila protestni shod proti nelegalnemu odlagališču odpadkov v obrtno-podjetniški coni. Tamkajšnji podjetnik kljub posredovanju okoljskih inšpektorjev brez dovoljenja kopiči kovinske odpadke in s tem zastruplja podtalnico ter ozračje. Občinski veljaki sami nimajo pravice ukrepati, zato so se protestu tudi pridružili. Če ta ne bo zalegel, se bodo krajani obrnili na okoljsko ministrico Ireno Majcen, ki je bila v času nastanka odlagališča županja, a ni ukrepala.

OFF je pripravil vajenec Samo