OFF protesta proti deportacijam

Aktualno-politična novica
19. 5. 2023 - 15.00
 / OFF

Po sodbi zveznega okrožnega sodišča v New Yorku mora Deutsche Bank žrtvam Jeffreya Epsteina plačati sedemdeset milijonov evrov. Sodišče je razsodilo, da je banka vedela za Epsteinov krog za trgovanje z ljudmi in od tega zavestno profitirala. Predstavnik banke Frank Hartmann sodbe ni komentiral, je pa izpostavil izjavo banke iz leta 2020, v kateri so priznali svojo “napako” pri sodelovanju z Epsteinom. Epstein je leta 2019 umrl v zaporu, uradno zaradi samomora, medtem ko je čakal na sojenje za spolno zlorabo več mladoletnih deklet. Njegov primer je osvetlil krog za trgovanje z ljudmi za spolne storitve, v katerega je bilo domnevno vpleteno večje število vplivnih posameznikov.

Pregled kitajskih regulacijskih ukrepov proti korporacijam
 / 3. 9. 2021

Včeraj in danes so se v kitajskem mestu Šjan srečali predstavniki Kitajske, Kazahstana, Kirgizistana, Turkmenistana, Tadžikistana in Uzbekistana. Na srečanju so podpisali dogovore, ki povečujejo bilateralno gospodarsko sodelovanje med Kitajsko in ostalimi petimi državami. Spodbujali bodo širitev podjetij v teh državah, ki jih financira Kitajska, in železniško povezavo teh podjetij s Kitajsko. Obenem bo Kitajska državam posodila skupno tri in pol milijarde evrov za razvoj gospodarstva. Kitajski predsednik Ši Džinping je napovedal tudi povečano sodelovanje držav pri trgovini z nafto in zemeljskim plinom.

O obsodbi katalonskih voditeljev
 / 14. 10. 2019

Odbor Združenih narodov za človekove pravice je odločil, da je španska vlada kršila politične pravice Carlesa Puigdemonta. Španska vlada mu je namreč leta 2018 odvzela poslanski mandat v katalonskem parlamentu. Po presoji odbora španske obtožbe o kaznivih dejanjih niso primerna osnova za odvzem mandata, saj se je zavzemal za mirno odcepitev. S tem je španska vlada, tedaj pod vodstvom konservativne Ljudske stranke, kršila petindvajseti člen Mednarodnega sporazuma o človekovih in političnih pravicah, katerega podpisnica je tudi Španija. Po tem členu po mnenju odbora Združenih narodov niso kršili le Puigdemontovih pravic, temveč tudi pravice njegovih volilcev. Odbor je španski vladi postavil 180-dnevni rok za izplačilo odškodnine politiku, ki živi v Belgiji, in poročanje o sprejetih ukrepih. A hkrati je odbor odločil, da je njegova sodba dovoljšnja odškodnina in tako španska vlada Puigdemontu ni dolžna ničesar, prav tako vladi politiku ne bo treba vrniti mandata.

V Furlaniji - Julijski krajini bo italijanska vlada zgradila nov center za migrante, ki v Italijo pridejo po balkanski poti. Njegov namen je bolj enakomerna porazdelitev migrantov po različnih regijah, obenem pa zmanjšanje števila migrantov, ki se prosto gibajo po regiji. Tržaški prefekt Pietro Signoriello meni, da bo center v Trstu vplival na celotno regijo. Kot je zatrdil Signoriello, še ne razmišljajo o centru za pridržanje, le centru za nastanitev 300 migrantov.

Spavaš li mirno Jorase Joškoe?
 / 3. 1. 2023

Danes zjutraj se je pred azilnim domom Vič začel protestni shod proti vračilu prosilcev za azil na Hrvaško. Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je na shodu vlado pozval k preklicu deportacije in izboljšanju razmer v azilnih domovih. Protestniki, med katerimi so tudi predstavniki nevladnih organizacij, so se kasneje odpravili do poslopja vlade. Tam so nadaljevali shod in zahtevali srečanje s premierjem Robertom Golobom ali notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem. Sprejela jih je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je protestnikom izrazila podporo, a ni ponudila nobenih konkretnih rešitev. Katja Štefanec iz društva Parada ponosa predstavi, kaj se je na protestu dogajalo.

Izjava

Blažič je napovedal, da bodo v primeru, da njihove prošnje naletijo na gluha ušesa, odšli tudi na Bled, kjer poteka mednarodno srečanje sredinskih demokratov, na katerem je tudi Golob. Kako verjetno je to in kakšni so načrti?

Izjava

Po poročanju Mladine je Slovenski državni holding ta mesec sprejel dokument Priporočila in pričakovanja SDH, po katerem si bodo menedžerji v vseh podjetjih, v katerih ima država delež, lahko plače dvignili za 10 odstotkov. Poleg tega jim dokument dovoljuje uporabo dražjih službenih avtomobilov in udeležbo na dražjih izobraževanjih. Prav tako so v priporočilih predvideli zvišanje sejnin nadzornikov. To upravičujejo z inflacijo. Člana uprave Slovenskega državnega holdinga, Žiga Debeljak in Janez Tomšič, sta se sicer po javnem odzivu koalicijskih strank odpovedala zvišanju svojih plač.

Vlada je določila besedilo za začetek postopka za predlog spremembe treh členov ustave, ki se tičejo ustavnega sodišča. S predlogom bi uvedli diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, ki jih bodo sodniki obravnavali. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan meni, da bodo s tem zagotovili hitrejše delovanje ustavnega sodišča. Pri tem pa poudarja tudi, da ne gre za popolnoma prosto izbiro sodnikov, temveč le za uvedbo varovalk. Ko bodo odločali o obravnavi, bodo tako morali pretehtati sistemsko pomembnost zadeve in težo zatrjevanih kršitev človekovih pravic. Odločitev o obravnavi pa bo lahko sprejela že manjšina sodnikov, torej trije. Vlada predvideva tudi prihodnjo možnost prenosa pristojnosti ustavnega sodišča na druga sodišča z dvotretjinsko večino prisotnih v državnem zboru.

Vlada je sprejela predlog novele Zakona o duševnem zdravju, s katerim želi odpraviti neustavnost prejšnje verzije zakona. Ustavno sodišče je namreč dosodilo, da zakon krši ustavni načeli varstva osebne svobode in varstva človekove osebnosti in dostojanstva. Predlog se dotika predvsem prisilne hospitalizacije oseb z duševnimi stiskami ali motnjami, ki po zdajšnji ureditvi posega v osebno svobodo posameznikov. Spreminjajo tudi postopek za sprejem na varovani oddelek, ki je zdaj krajši, pooblastilo za izvajanje nadzora pa bi zakon podelil tudi centrom za duševno zdravje na primarni ravni. Povečali pa bodo tudi število postelj na varovanih oddelkih, tako da bo na voljo dvanajst postelj na 30 tisoč prebivalcev. Ministrstvo za solidarno prihodnost bo zasedenost postelj redno preverjalo in v primeru več kot 95-odstotne zasedenosti oddelka vsaj dve leti zapored dopolnilo mrežo izvajalcev varovanih oddelkov.

Petrol je proti državi vložil tožbo, v kateri zahtevajo povrnitev več kot sto milijonov evrov škode. To škodo naj bi povzročilo lansko reguliranje cen naftnih derivatov, ko so njihove maloprodajne cene večkrat padle pod nabavne. Vlada je aprila zavrnila Petrolov predlog za mirno rešitev spora.

Vir slike: Ambasada Rog

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.