Nigrska hunta je policiji ukazala izgon francoskega veleposlanika Sylvaina Ittéja. Hunta je  Ittéja pred tednom dni označila za persono non grata in mu dala 48 ur, da zapusti državo. Ker tega francoski veleposlanik ni storil, so mu oblasti odvzele diplomatsko imuniteto in vizo, iz države pa ga bo pospremila policija. Kot razlog za izgon francoskega veleposlanika je hunta, ki je puč izvedla 26. julija, navedla dejanja Francije, nasprotna interesom Nigra. Po navedbah hunte je Itté zavrnil srečanje z novim nigrskim zunanjim ministrom. Hunta je sicer po puču prekinila pet sporazumov o vojaškem sodelovanju z nekdanjo kolonialno gospodarico Francijo. V Franciji so se odzvali z umikom razvojne pomoči in izrazili podporo državam zahodnoafriške gospodarske skupnosti Ecowas pri sankcijah proti Nigru in zavzemanju za povratek odstavljenega predsednika Mohammeda Bazouma na oblast. V Ecowasu so medtem poročanje svetovnih medijev, tudi Slovenske tiskovne agencije, da je skupnost Nigru predlagala devetmesečno obdobje prehoda na civilno oblast, označili za lažno novico.

Še k novejšemu puču. Odbor Afriške unije za mir in varnost je suspendiral članstvo Gabona v Afriški uniji. Razlog je sredin državni udar, v katerem je vojska odstavila predsednika Alija Bonga . Gabon je izločen iz sodelovanja v Afriški uniji ter vseh njenih organov in institucij, dokler v državi ne vzpostavijo ustavnega reda. Po julijskem državnem udaru je Afriška unija suspendirala tudi članstvo Nigra. 

Zunanji in obrambni ministri Evropske unije so se na srečanju v španskem Toledu dogovorili, da bodo pripravili zakonodajni okvir za uvedbo sankcij proti hunti v Nigru. Bolj prijateljski so Evropejci do Tunizije, kjer s trdo roko vlada predsednik Kais Sajed. Gert Jan Koopman, ki kot generalni direktor evropskega direktorata za sosedstvo in širitev vodi pogajanja glede migracijskega sporazuma s Tunizijo, je pojasnil, da so pogajanja pravkar začeli. Evropski milijoni za preprečevanje odhodov migrantov iz Tunizije v Unijo tako še niso dosegli tunizijske državne blagajne. 

Italijansko notranje ministrstvo je medtem sporočilo, da sta notranji minister Matteo Piantedosi in njegov tunizijski kolega Kamel Feki v telefonskem pogovoru dosegla popoln dogovor o nadaljevanju sedanjega sodelovanja pri zaustavljanju prehodov migrantov čez Sredozemlje. Državi sta s tem namenom ustanovili strokovno skupino s predstavniki obeh držav, ki se je prvič sestala ta teden, v prihodnjih dneh pa bo pripravila operativni načrt za okrepitev boja proti, kakor sami pravijo, trgovini z ljudmi. Po poročanju italijanske agencije ANSA  to vključuje dodatne patruljne čolne, ki jih bo Italija dobavila Tuniziji, delegacije na misijah v državah izvora beguncev in varnostni paket, namenjen povečanju števila vrnitev. Kakor trdijo nevladne organizacije, ki na morju rešujejo ljudi, je italijanska vlada od njih ta teden zahtevala izkrcanje rešenih beguncev s treh čolnov v Tuniziji.

Tajski kralj Maha Vajiralongkorn je nekdanjemu predsedniku vlade Taksinu Šinavatri zmanjšal zaporno kazen z osmih na eno leto. Prošnjo za pomilostitev je Šinavatra poslal v torek, v manj kot tednu pa so jo odobrili vsi potrebni organi, to so pravosodni minister, predsednik vlade in kralj. Šinavatra je v zaporu pristal prejšnji teden, ko se je po petnajstih letih vrnil v državo prav na dan, ko je naslednica njegove nekdanje stranke Za Tajce sestavila koalicijo. Obsojen je bil leta 2008 zaradi zlorabe položaja pri prodaji delnic telekomunikacijskega podjetja, z novo promonarhistično in provojaško vlado pa je za Šinavatro zavel nov veter pravice.  

Vladajoča gruzijska stranka Gruzijske sanje je napovedala, da bo podala ustavno obtožbo zoper predsednico Salome Zourabišvili. Po besedah vodje stranke Iraklija Kobakhice je Zourabišvili kršila ustavo, ko je proti volji vlade obiskovala institucije Evropske unije. Tam se je mudila zaradi prizadevanj Gruzije za status kandidatke članice Evropske unije. Za uspešno ustavno obtožbo bi sicer stranka v parlamentu potrebovala tudi glasove opozicije. 

Ameriško zvezno okrožno sodišče v Washingtonu je obsodilo nekdanjega voditelja skrajno desničarske skupine Proud Boys Joeja Biggsa na 17 let zapora zaradi vloge pri napadu na ameriški kongres šestega januarja 2021. Obsojen je bil za zaroto pri uporu, grožnje uradnikom ter oviranje organov pregona. Biggs je po utemeljitvi tožilstva pri izgredih uporabljal organizacijske sposobnosti, ki jih je pridobil med služenjem vojaškega roka v iraški vojni. Gre za drugo najdaljšo zaporno kazen zaradi kapitolskih izgredov, rekord ima v lasti Stewart Rhodes, vodja druge skrajno desničarske skupine Oath Keepers, ki je bil maja obsojen na 18 let zapora. 

Čilenska vlada je napovedala državno iskanje več kot tisoč pogrešanih žrtev fašističnega režima nekdanjega diktatorja Augusta Pinocheta. To je bilo do sedaj zgolj v domeni družin pogrešanih. Čilenski predsednik Gabriel Borić pri iskanju računa tudi na pomoč vojske, ki sicer trdi, da o pogrešanih ne ve ničesar. Iskanje so oznanili slaba dva tedna pred 50. obletnico Pinochetovega državnega udara, ko je s podporo ameriških obveščevalnih služb strmoglavil za njihov okus preveč levo usmerjenega Salvadorja Allendeja. V sedemnajstih letih Pinochetove vladavine je skupno izginilo okoli tri tisoč nasprotnikov oblasti, desetkrat toliko Čilencev je bilo aretiranih. 

Nova ljubljanska banka, krajše NLB, je zaključila postopek pravne pripojitve N Banke k družbi NLB. Proces operativne pripojitve nekdanje podružnice ruske Sberbank se bo odvil konec tega tedna. NLB je podružnico za drobiž prevzela po odločitvi Evropske centralne banke, da prekine poslovanje z bančno skupino Sberbank Europe. Na centralni banki so ocenili, da zaradi evropskih sankcij proti Rusiji slovenski in hrvaški podružnici grozi bankrot, če bi ostali v ruskem lastništvu. 

Mariborski župan Saša Arsenovič je na mesto vršilke dolžnosti direktorice mestne uprave imenoval dosedanjo vodjo za splošne zadeve Lidijo Krebel. Do imenovanja je prišlo, ker je Arsenovič v začetku avgusta razrešil prejšnjega direktorja Srečka Đurova. To ni bilo edino avgustovsko zmanjšanje županove ekipe. Konec meseca je delovno razmerje prekinila tudi Jelka Vrečko, ki je opravljala funkcijo vodje kabineta župana.

Vir fotografije: David Stanley, Flickr