OFF reševalnima helikopterjema 2: maščevanje helikopterjev
Po poročanju Palestinskega ministrstva za zdravstvo so izraelske sile v zadnjih 24 urah v obstreljevanju Gaze ubili 75 Palestincev in jih ranili 370, do smrti pa so v enklavi bili izstradani trije. Izraelska vojska tudi nadaljuje z ofenzivo na mesto Gaza in še naprej obstreljuje soseske širom mesta, v včerajšnjem napadu na bolnico Naser [náser] v mestu pa so ubili 21 oseb, med njimi reševalce, druge zdravstvene delavce in novinarje. Danes je izraelski okupator izvedel obsežno racijo v mestu Ramala [ramála] na Zahodnem bregu, med katero so pripadniki izraelskih sil ranili 13 Palestink in Palestincev, med njimi tudi 12-letnika, ki so ga sionisti ustrelili v hrbet. V Tel Avivu so medtem protestniki, ki zahtevajo, da vlada doseže dogovor o izpustitvi izraelskih talcev, začeli z demonstracijami, v okviru katerih blokirajo promet po več ulicah. Blokirali so tudi promet na avtocesti med Tel Avivom in Jeruzalemom.
V Džakarti so policisti z vodnim topom in solzivcem napadli protestnike, ki so pred parlamentom protestirali zaradi visokih denarnih dodatkov, ki jih prejemajo poslanci indonezijskega parlamenta. Povod za proteste je stanovanjski dodatek v višini 2500 evrov, ki ga poslanci prejemajo vsak mesec, kar je kar dvajsetkrat višja vsota kot znaša minimalna plača v najrevnejših delih države. Protestniki opozarjajo, da je visok dodatek nepravičen glede na ekonomske težave, s katerimi se sooča večina državljanov ter zahtevajo zmanjšanje poslanskih plač in ukinitev zakonov, ki okoriščajo konglomerate in vojsko. Število ranjenih v policijskem napadu ni znano.
Libijska obalna straža je včeraj streljala na ladjo Ocean Viking neprofitne organizacije SOS Mediterranee, ki rešuje ljudi v stiski na čolnih na sredozemskem morju. V streljanju ni bilo poškodovanih, je pa po poročanju organizacije ladja utrpela hudo škodo. Pred napadom je ladja potovala proti Italiji, poleg posadke pa je na ladji bilo 87 oseb, ki so jih rešili iz dveh čolnov v stiski. Ko jih je napadlo plovilo libijske obalne straže, so ravno iskali tretji čoln. V izjavi za javnost so predstavniki organizacije dejali, da gre za nesprejemljiv dogodek, in da gre za še en primer nasilnih dejanj libijske obalne straže in nespoštovanje človekovih pravic.
Spodnji dom parlamenta v Kambodži je sprejel nov zakon, ki bo osebam, obtoženim izdaje in »sodelovanja« s tujimi državami, odvzela državljanstvo. Nov zakon je podprlo 120 od 125 poslancev, zakon pa mora potrditi še zgornji dom in kralj. Pred glasovanjem je na nevarnost nove zakonodaje opozorila koalicija petdesetih skupin za človekove pravice, ki menijo, da je zakonodaja napisana preveč obširno in omogoča napade na ljudi zaradi njihove etnične pripadnosti, političnih mnenj in aktivizma.
Poljski predsednik Karol Nawrocki je podal veto na zakonodajo, ki bi vsem ukrajinskim beguncem v državi omogočala dostop do otroškega dodatka. Izjavil je, da bi dodatek lahko dobili zgolj tisti begunci, ki so zaposleni na Poljskem. Veto je kritiziral premier Donald Tusk, toda njegova vlada nima potrebnih dveh tretjin parlamentarnih glasov, da bi lahko izničila predsedniški veto. Na Poljskem trenutno prebiva milijon ukrajinskih beguncev, ki imajo zaradi statusa zaščitene skupine dostop do socialne denarne pomoči, Nawrocki, politično na skrajni desnici, pa je že pred začetkom mandata volivcem obljubil ukinitev denarne pomoči za ukrajinske begunce. Podobno zakonodajo, ki ukrajinskim beguncem zmanjšuje dostop do denarne pomoči, je na začetku meseca predlagala tudi nemška vlada.
Študenti v blokadi filozofske fakultete Univerze v Novem sadu so na omrežju Twitter objavili, da je dekan Milivoj Alanović zamenjal ključavnice na vratih fakultete, ven pregnal študente in jim grozil s pravnimi postopki. Poleg tega je dejal, da stavbe ne namerava zapustiti in da se mu bo pridružilo več profesorjev, ki bodo nadzorovali, kdo lahko dostopa do prostorov fakultete. Kot povod za to dejanje je navedel, da se bodo s prvim septembrom začeli izpitni roki in da s študenti v blokadi ni mogel doseči dogovora, zaradi česar »ni imel alternative«, saj je izvajanje izpitov nujno za nadaljnji obstoj fakultete.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je odredil izredno notranjo revizijo nakupa helikopterjev helikopterske nujne medicinske pomoči. Z ministrstva so tudi sporočili, da do zaključka revizije podpisa pogodbe o nakupu helikopterjev ne bo. Odločitev sledi včerajšnji objavi posnetka zaprte seje, ki ga je pridobila Televizija Slovenija, iz katerega je bilo razvidno, da so bili že pred razpisom bolj naklonjeni nakupu helikopterjev podjetja Leonardo. Minister je v izjavi za javnost zanikal, da bi bila domnevna naklonjenost v posnetkih razvidna, je pa dodal, da se z odredbo revizije želi prepričati, ali so bili postopki razpisa zakoniti.
Akademskih 15
Pretekli četrtek 21. 8. je na Brdu pri Kranju potekala 11. konferenca ravnateljev in ravnateljic vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki je bila prvi del priprave vodstev šol in vrtcev na kurikularne spremembe, ki bodo uvedene v prihodnjih letih. Med njimi so spremembe v kurikulumu vrtcev in uvajanje novega predmeta Tehnika in digitalne tehnologije za učence sedmih razredov. Več o kurikularnih spremembah, ki se jih nadeja slovensko šolstvo, pa boste lahko slišale v četrtkovem terminu univerzitetne redakcije.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je podaljšalo rok za oddajo mnenj o noveli zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami do 10. septembra. Za podaljšanje se je zavzemal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, ki meni, da je avgust zaradi časa dopustov neprimeren za zbiranje odziva javnosti in stroke. Novela zakona med drugim predvideva, da za dodelitev učne pomoči ne bo več potrebna posebna odločba, temveč se bo izvajala v okviru razširjenega programa, ki nadomešča podaljšano bivanje v osnovnih šolah. Omogočala naj bi tudi hitrejše ukrepanje šole v primeru kratkotrajnih kriz v otrokovem življenju.
Zdaj pa v tujino. Donald Trump je 7. avgusta objavil izvršni odlok, s katerim spreminja način dodeljevanja zveznih subvencij. Odlok se nanaša predvsem na subvencije za akademski svet, znanstvene raziskave in nevladne organizacije. Dodeljevanje subvencij so v vladnih agencijah, kot sta Nacionalni zdravstveni inštitut in Nacionalni znanstveni sklad v preteklosti nadzorovale skupine recenzentov, ki so odločale, ali prošnja ustreza kriterijem znanstvenega raziskovanja in ali ima raziskava širši družbeni pomen. Recenzenti so vodstvu agencij predložili svoje mnenje, ki sicer ni bilo zavezujoče, a je bil najpomembnejši kriterij za pridobitev subvencije. Z izvršbo bo odločanje o dodeljevanju financiranja iz rok recenzentov v veliki večini prešlo na visokega uradnika, ki ga določi vodja posamezne agencije, ki lahko razporeja subvencije. Vodje vladnih agencij sicer imenuje predsednik Združenih držav Amerike. Odločba recenzentskega procesa sicer ne prepoveduje ali odvrača, če rezultati skupinske recenzije ostanejo svetovalni, niso rutinsko upoštevani ali obravnavani kot dejansko zavezujoči za visoke uradnike.
Odločba obenem tudi izrecno prepoveduje dodeljevanje subvencij, ki bi financirale ali na kakršen koli način podpirale rasno diskriminacijo, tudi če je rasa kriterij sodelovanja v programu ali zaposlitve. Subvencij tudi ne smejo prejeti tisti, ki zanikajo binarno spolno identiteto pri ljudeh ali podpirajo transspolnost ter tisti, ki podpirajo nezakonito priseljevanje. Obenem je prepovedano tudi dodeljevanje financiranja pobudam, ki ogrožajo javno varnost ali spodbujajo »protiameriške vrednote«.
Ostajamo pri novicah iz dežele svobodnih. Generalni tožilec zvezne države Tennessee in neprofitna organizacija Študenti za pravično sprejemanje sta 11. junija vložila tožbo proti ministrstvu za izobraževanje zaradi programa, ki ponuja zvezno financiranje univerzam in kolidžem, na katerih je vpisanih vsaj 25 odstotkov študentov latinskoameriškega porekla, saj so bili ti v preteklosti slabo finančno podprti. Visokošolskih ustanov, ki se lahko potegujejo za dodatna sredstva je v Ameriki približno 500. Vlagatelji tožbe trdijo, da je program rasno diskriminatoren in tako protiustaven. Ministrstvo za pravosodje je ameriškemu kongresu naznanilo, da programa in ministrstva za izobraževanje ne bo branila na sodišču, saj meni, da program daje nezakonito prednost posameznikom glede na raso oziroma etnično pripadnost. Poglavitna naloga ministrstva za pravosodje je seveda prav predstavljanje Združenih držav Amerike, njenih ministrstev in agencij pred sodiščem. Zveza hispanskih kolidžev in univerz je že pred odločitvijo ministrstva za pravosodje prav tja vložila prošnjo, da vodi pravno obrambo in izrazila, da ministrstvo ne bo zagotovilo primerne obrambe, saj vlada javno obsoja programe, ki ponujajo podporo manjšinam.
OFF je pripravila Vida, univerzitetni blok novic pa Nika K.
Dodaj komentar
Komentiraj