OFF s izraleskimi košarkaškimi klubi
Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo na predlog Gane, ki opredeljuje suženjstvo v Afriki kot zločin proti človeštvu. Resolucija poleg formalnega imenovanja zločina poziva članice OZN-a, da se opravičijo za trgovino s sužnji ter da prispevajo sredstva v poseben sklad za odškodnine. Resolucija ne navaja točnega zneska, ki naj ga članice prispevajo. Prav tako prispevek ni obvezujoč. Resolucija je bila potrjena s 123 glasovi za, proti so glasovale Združene države Amerike, Izrael in Argentina.
Imperialistična naveza Združenih držav Amerike in Izraela je po poročanju iranske tiskovne agencije IRNA ubila dva najstnika v vasi Kafri. Ameriško-izraelska vojska prav tako nadaljuje z napadi na Teheran in Isfahan. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je izraelski obrambni minister Izrael Kac sporočil, da so v zračnem napadu ubili poveljnika mornarice iranske revolucionarne garde, Alireza Tangsirija.
Iranski parlament je v odgovor na napade začel s pripravo osnutka zakona, ki bi naložil pobiranje dajatev ladjam in tankerjem, ki plujejo skozi Hormuško ožino. Iran je prav tako proti sionistični tvorbi izstrelil več raket. Po poročanju medijske pisarne Abu Dabi sta v Združenih arabskih emiratih umrla dva človeka, ko je vojska Združenih arabskih emiratov razstrelila raketo, ki je nato razpadla in padla na glavno cesto. Trije ljudje so bili poškodovani.
V Madridu se je zbralo nekaj sto protestnikov, ki so od mednarodne košarkarske zveze zahtevali, da izključi izraelske košarkarske klube iz vseh evropskih tekmovanj zaradi genocida, ki ga sionisti vršijo v Gazi. Protest je potekal med košarkarsko tekmo Real Madrida in izraelskega Hapoel Tel Aviva, ki sta jo ekipi odigrali pred prazno dvorano zaradi po navedbah madridske policije povečanega varnostnega tveganja.
Kosovsko ustavno sodišče je razveljavilo odlok predsednice države Vjose Osmani o razpustitvi parlamenta. V sodbi je sporočilo, da parlament ni imel na voljo celotnega 60-dnevnega roka za izbiro predsednika države. Sodišče je odločilo, da ima parlament še 34 dni časa, da izglasuje predsednika. Če v tem času poslanci ne bodo uspešni, bo na podlagi ustave parlament razpuščen, nato pa bodo v roku 45 dni razpisane predčasne parlamentarne volitve. Spomnimo, Kosovsko ustavno sodišče je v sredini marca začasno ustavilo izvajanje odloka predsednice Osmani o razpustitvi parlamenta. Sodišče je razsodilo, da predsednici in skupščini do 31. marca prepoveduje sprejemanje odločitev v skladu z odlokom, sprejetim šestega marca. Osmani bi sicer parlament razpustila v začetku meseca.
Podpredsednica Evropske komisije Kaja Kallas in nigerijski minister za zunanje zadeve Yusuf Tuggar sta naznanila dogovor, ki pospešuje repatriacijo Nigerijcev, ki jim je potekla viza v Evropski uniji ali jim niso odobrili prošnje za azil. V zameno je Unija Nigeriji zagotovila 66 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 221 milijonov posojil z nizkimi obrestnimi merami za digitalizacijo storitev, zdravstveni sektor, kmetijstvo in boj proti tihotapljenju migrantov. Organizacije za pravice migrantov dogovor kritizirajo, saj bo ta omogočil kršenje človekovih pravic, zlasti tistih migrantov, ki bežijo pred nasiljem. Pogajanja med Evropsko unijo in Nigerijo so se začela leta 2023.
Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, krajše Sova, Joško Kadivnik je naznanil, da so zaradi vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenske volitve državno tožilstvo in generalnega direktorja policije obvestili o sumih kaznivih dejanj. To je storil pred sejo Sveta za nacionalno varnost, ki jo je sklical predsednik vlade Robert Golob zaradi suma vmešavanja v slovenske volitve.
Na tokratno sejo je predsednik vlade povabil vse predsednike političnih strank, ki so se uvrstile v državni zbor, in predsednico republike, Natašo Pirc Musar. Na seji je prisoten tudi Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, ki pa še ni poslanec v državnem zboru, zato po zakonu nima dostopa do tajnih podatkov. Če bodo ti predstavljeni, bo moral sejo torej zapustiti.
Okrajno in višje sodišče v Ljubljani sta potrdila prekrškovno odločbo, ki jo je leta 2023 Komisija za preprečevanje korpucije, krajše KPK, izdala nekdanjemu finančnemu ministru Andreju Širclju, ker se ni izločil iz odločanja o izplačilu nadomestila. Kot je takrat ugotovila komisija, seŠircelj kot član vladne komisije za administrativne zadeve in imenovanja na dopisni seji 31. maja 2022 ni izločil iz obravnave in odločanja o točki, na kateri so obravnavali njegovo vlogo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščen del letnega dopusta. Ljubljansko okrajno sodišče je Šircljevo zahtevo za sodno varstvo avgusta lani zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo, da je KPK ugotovila pravilno stanje. Februarja letos je ljubljansko višje sodišče potrdilo sodbo in zavrnilo pritožbo Širclja. S tem je prekrškovni postopek, v katerem je KPK naložila Širclju, da mora plačati 400 evrov globe, zaključen.
Stranki SDS in Demokrati Anžeta Logarja sta vložili pritožbo na Državno volilno komisijo o nepravilnem poteku nedeljskih parlamentarnih volitev. SDS je vložila ugovore zaradi domnevnih nepravilnosti pri delu volilnih organov na volitvah v državni zbor. Po navedbah stranke predlagajo, da se za 24 volilnih okrajev v sedmih volilnih enotah pregledajo zapisniki okrajnih volilnih komisij in volilnega odbora za predčasno glasovanje. Predlagajo tudi pregled fotografij hranjenja skrinjic in njihovega prevzema po zaprtju volišč na dan splošnega glasovanja. Prav tako predlagajo, naj se ugotovi, da so volišča za predčasno glasovanje v teh 24 volilnih okrajih nezakonita, in da se glasovanje s teh volišč ne upošteva.
Demokrati navajajo nepravilnosti glede postopka volitev v četrti in sedmi enoti. Kot ugotavlja predsednik lokalnega odbora demokratov Rače Fram Aleksander Ogrizek, so bile v več voliščih volilne skrinjice napačno zapečatene, volišča pa slabo označena. Volišča, ki jih izpostavljajo kot problematična, so med drugim volišča na Pragerskem, v Pekrah, Framu in Ihanu. Danes se sicer izteče rok za oddajo pritožb. Zakon o volitvah v državni zbor določa, da ima vsak kandidat, predstavnik liste kandidatov in volivec pravico vložiti ugovor pri komisiji volilne enote. Ugovor se lahko vloži v treh dneh od dneva glasovanja. Volilne komisije imajo potem na voljo 48 ur, da se o ugovorih odločijo.
Dodaj komentar
Komentiraj