Sinoči se je v obstreljenje Gaze vključilo tudi izraelsko topništvo. Kopenska vojska zaenkrat ni stopila v Gazo, a kot pravi večni premier Izraela, Benjamin Netanjahu, je kopenska invazija na Gazo na mizi. Izraelska vojska je okrepila tudi letalske in ladijske napade ter mobilizirala še dodatnih devet tisoč rezervistov. Iz Gaze rakete letijo proti izraelsko okupiranim mestom Aškelon, Ašdod, Beršeba in Javne, kot so se pohvalile izraelske obrambne sile, njihova protiraketna obramba pa v povprečju prestreže okoli 90 odstotkov raket. Razen tega naj bi številne rakete, izstreljene iz Gaze, padle tudi v palestinski enklavi. Tri rakete naj bi priletele tudi iz sosednjega Libanona, a je, kot je pojasnila izraelska vojska, napade izvedlo tamkajšnje palestinsko gibanje in ne Hezbollah. Od ponedeljkovega začetka eskalacije je življenje  v Gazi izgubilo več kot sto ljudi. Izrael, ki se ima pravico braniti, kot pravi naš predsednik vlade, je utrpel sedem smrtnih žrtev. Palestinci bodo jutri obeležili dan nakbe - katastrofe - ko se spominjajo, kako je moralo skoraj milijon Palestincev zapustiti svoje domove med in po prvi arabsko-izraelski vojni leta 1948. V izraz solidarnosti z Izraelom so izraelske zastave danes zaplapolale tudi na sedežu slovenske vlade na Gregorčičevi.  

V Kolumbiji se nadaljujejo že dva tedna trajajoči protivladni protesti, ki jih policija nasilno zatira. Umrlo je najmanj 42 ljudi, 170 jih je pogrešanih. Danes je odstopila tudi kolumbijska zunanja ministrica Claudia Blum. Čeprav razlogov za odstop ni navedla, opozicija in tamkajšnji mediji menijo, da gre za posledico mednarodne obsodbe nasilnega policijskega posredovanja med protesti. Blumova je sicer že druga članica vlade premiera Ivana  Duqueja, ki je odstopila, pred njo je to storil že finančni minister Alberto Carrasquilla. Ta je pripravil davčno reformo, ki je bila povod za začetek protestov. Kasneje je bila sicer umaknjena, a to protestov ni zaustavilo. 

Volilne oblasti v Venezueli so včeraj napovedale regionalne in lokalne volitve za 21. november, potem ko sta predsednik Nicolas Maduro in opozicija izrazila pripravljenost na dialog, ki ga ni bilo od avgusta 2019. Vodja opozicije in samooklicani ter tudi s strani Slovenije priznan venezuelski predsednik Juan Guaido je predlagal obnovo dialoga in pri tem obljubil, da bi lahko pri svojih mednarodnih podpornikih dosegel odpravo sankcij proti Maduru, če bo ta pristal na “svobodne in poštene” volitve. Maduro je v sredinem televizijskem nagovoru izrazil pripravljenost srečanja s celotno opozicijo, a bi na srečanje s Guaidojem pristal ob posredovanju Evropske unije, Norveške in kontaktne skupine. Norveška vlada je sodelovala v dialogu venezuelske vlade in opozicije že leta 2019, vendar je bil ta ob zaostritvi ameriških sankcij s strani Venezuele prekinjen.

Sodelavci ruskega opozicijskega aktivista Alekseja Navalnega, ki prestaja zaporno kazen dveh let in pol, so danes sporočili, da zaradi represije vlade do organizatorjev protestov teh ne bodo več vnaprej napovedovali ter bodo sedaj potekli spontano. Leonid Volkov, sodelavec Navalnega, je na družbenih omrežjih včeraj sporočil, da so na do sedaj napovedanih protestih ruske oblasti aretirale več kot 1700 ljudi. Protesti v Rusiji potekajo že od januarja, zastrupitev Navalnega in njegova aretacija pa sta bili izgovor za uvedbo sankcij Rusiji s strani Evropske unije in ZDA.

V Beogradu sta danes na novinarski konferenci klepetala srbski voditelj Aleksandar Vučić in predsednik naše republike Borut Pahor. Strinjala sta se, da oba zagovarjata načelo nespremenljivosti meja na Balkanu. Ob tem je Pahor izrazil skrb, da bi lahko non-paper afera Slovenijo diskreditirala kot “iskrenega prijatelja vseh narodov in držav zahodnega Balkana”, kar je očitno Slovenija pred tem očitno bila. Sestala sta se sicer ob pripravah na ponedeljkov vrh pobude Brdo-Brioni ob desetletnici. Strinjata se tudi, da se zahodnemu Balkanu mudi v Evropsko unijo in da je to edina prava pot. Lepo! 

Znanstveniki Univerze v Birminghamu so v sodelovanju z britanskim javnim zdravstvom izvedli raziskavo, ki je pokazala, da daljši čas med dvema odmerkoma Pfizerjevih cepiv povzroči nastanek večjega števila protiteles. S tem se je kot dobra izkazala nekoliko kontroverzna decembrska odločitev britanske vlade o podaljšanju priporočenega časa med odmerkoma iz treh na 12 tednov, kot je bilo priporočeno s strani proizvajalca.

Danes naj bi se na okrožnem celjskem sodišču začelo ponovno sojenje predsedniku vlade Janezu Janši zaradi zmerjanja novinark Radiotelevizije Slovenije Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl, a je sodnica celjskega okrožnega sodišča Alenka Jazbinšek Žgank sojenje preložila. V tričlanskem sodnem senatu sta namreč kar dva sodnika porotnika člana stranke SDS. Višje celjsko sodišče je razveljavilo sodbo iz leta 2019, ki je Janšo obsodila na pogojno zaporno kazen, ker je nadomestno sodnico porotnico na prvostopenjski obravnavi imenovala oseba, ki za to ni imela pooblastil, še preden je bila prva porotnica razrešena dolžnosti. Po sklepu višjega sodišča bo novo sojenje potekalo pred popolnoma spremenjenim senatom. Novo sojenje je napovedano za 1. junij.

Ajpes je objavil lanska letna poročila o financah parlamentarnih strank. Daleč najbogatejša stranka je pričakovano SDS, ki je imela 1,8 milijona evrov prihodkov. Stranka je tudi največ porabila, in sicer nekaj več kot milijon evrov. Sledijo ji Socialni demokrati z 900 tisoč evri prihodkov in dobrimi 700 tisoč evri odhodkov. Najbolj zapravljiva stranka je Levica, ki je edina porabila več, kot je imela prihodkov. Največje razlike so med strankami v privarčevanih sredstvih. SDS ima na računu nekaj manj kot dva milijona evrov in pol. Okoli pol milijona imajo še ostale vladne stranke SMC, NSi in DeSUS. Opozicija je precej revnejša, edino SD ima na računu približno 370 tisoč evrov, ostale stranke pa imajo nekje med sto in dvesto tisoč evrov.