Hongkonški volilni odbor je za novega vodjo uprave mestne avtonomne province izbral nekdanjega policijskega načelnika Johna Leeja, ki je bil tudi edini kandidat za položaj. Na tem mestu bo nadomestil dosedanjo vodjo Carrie Lam. Lee je aktivno sodeloval pri zadušitvi prodemokratičnih protestov leta 2019. Čeprav so v ustavi Hongkonga zapisane splošne in demokratične volitve, vodstvo izbira volilni odbor, ki ga sestavlja nekaj manj kot 1500 ljudi. Novega načelnika so v njem izbrali z 99-odstotno podporo.

V najbolj severni deželi Nemčije Schleswig-Holstein so potekale volitve v deželni parlament. Zmago je z močno izboljšanim rezultatom in z več kot 40 odstotki glasov pobrala krščanskodemokratska CDU, ki je deželno vlado vodila že do sedaj. Vladala je v okviru tako imenovane jamajške koalicije, torej skupaj z liberalno FDP in Zelenimi. V parlament so se ponovno uvrstili tudi Zeleni s precej izboljšanim rezultatom, socialdemokratska SPD, FDP ter stranka danske manjšine. 5-odstotnega parlamentarnega praga ni dosegla skrajno desna Alternativa za Nemčijo in se tako poslavlja iz deželnega parlamenta. Leva Die Linke je bila brez poslancev že do sedaj in bo, kot kaže, še naslednjih pet let. Glede na rezultate bo predsednik deželne vlade najverjetneje ostal Daniel Günther, ki za večino potrebuje le še eno koalicijsko partnerico.

Po volitvah v regionalni parlament na Severnem Irskem, ki so potekale v četrtek, so prešteli rezultate. Gre za prvo zmago leve stranke Sinn Fein, ki se zavzema za združitev Severne Irske z Republiko Irsko. Vse od leta 1921, ko je bila Severna Irska formirana, so regionalno vlado vodili desni unionisti, ki so se tokrat uvrstili na drugo mesto. Na tretje mesto se je uvrstila liberalna stranka Zavezništvo. Na podlagi volilnega rezultata bo zmagovalna stranka Sinn Fein na mesto predsednice vlade predlagala Michelle O’Neill, ki bi tako lahko postala prva katoliška predsednica vlade Severne Irske. V vladi bodo na podlagi Velikonočnega sporazuma iz leta 1998, ki določa deljeno oblast med vsemi strankami, primorani sodelovati z unionisti.

Nigerijske letalske družbe so napovedale prekinitev letov znotraj države kot protest proti podražitvam kerozina. Ta se je v zadnjem letu, predvsem od začetka vojne v Ukrajini, podražil za skoraj štirikrat. Pred tem je bila po besedah nigerijskega operatorja letalskih linij cena za liter kerozina 45 centov, sedaj pa znaša 1,6 evra. Predvsem v zadnjih tednih se je to močno poznalo na ceni letalskih vozovnic, ki so se podražile tudi do trikrat. Napoved prekinitve letov, ki bi morala v veljavo stopiti danes, so sicer že preklicali, saj se je nigerijska vlada odločila, da bo z njimi nadaljevala pogajanja glede možnih rešitev problema. 

Po včerajšnjem evropskem dnevu zmage danes dan zmage poleg Ljubljane praznujejo tudi v Rusiji. Že tradicionalno ga obeležujejo z vojaško parado. Oči mednarodne javnosti so bile letos še posebno uprte v govor ruskega predsednika Vladimirja Putina. V njem je povedal, da je bila posebna vojaška operacija za Rusijo nujna in pravočasna, saj naj bi Zahod načrtoval napad na Donbas in Krim. V govoru ni omenil Ukrajine, zgolj Kijev, Krim in Donbas. Ruski predsednik prav tako ni podal nobenih novih napovedi, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi bila Rusija pripravljena končati svoje vojaško posredovanje v Ukrajini.

Šrilanški premier Mahinda Radžapaksa je odstopil s položaja predsednika vlade. Odstop je sledil nasilnim spopadom med premierjevimi privrženci in protivladnimi protestniki. V spopadih je bilo ranjenih najmanj 78 ljudi, umrl pa je tudi poslanec vladajoče stranke. Premier Radžapaksa je odstopno pismo poslal svojemu mlajšemu bratu, ki opravlja funkcijo predsednika države, Gotabaji Radžapaksi. Z odstopom želi po lastnih besedah odpreti pot oblikovanju nove vlade enotnosti. Šrilanka zaradi padca vrednosti svoje valute, odplačevanja tudjih dolarskih dolgov in visokih cen na svetovnih trgih, ne more več plačevati uvoza surovin, predvsem energentov, na primer utekočinjenega naftnega plina za kuhanje. 

Zoran Janković je na tiskovni konferenci ob dnevu Ljubljane, ki sovpada z dnevom zmage, napovedal, da se bo potegoval za nov mandat na čelu Mestne občine Ljubljana.

Izjava

Če mu ta podvig uspe, bo to že njegov 5. mandat na funkciji župana glavnega mesta. Prestolnico z izjemo kratke avanture na mestu poslanca v državnem zboru vodi 16 let.

Državna volilna komisija je potrdila uradne rezultate volitev v 9. sklic državnega zbora in jih posredovala predsedniku države Borutu Pahorju. V uradnih rezultatih je prišlo do nekaterih sprememb. Po preverjanju izračuna poslanskih mandatov, ki so ga opravili na Fakulteti za matematiko in fiziko ter v podjetjih Intelcom in Genis, so ugotovili, da je računalniški algoritem, ki ga je uporabljala Državna volilna komisija, vseboval napako v programski kodi. Enak program so sicer uporabljali že na zadnjih dvojih volitvah, a na DVK zagotavljajo, da do napak takrat ni prišlo. Šest kandidatov za poslance se tako od parlamenta poslavlja, še preden bi ga zares videli od znotraj. Do sprememb prihaja v vseh poslanskih skupinah z izjemo SD. V parlament se z novim izračunom tako med drugim vrača dosedanji poslanec SDS, Dejan Kaloh. Zaradi napake je Janez Janša, zaenkrat še predsednik vlade, po standardnih komunikacijskih kanalih celotno volilno komisijo pozval k odstopu. Pahor je že podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje državnega zbora za petek, 13. maja. Poslanec SDS Branko Grims je sklic prve seje na petek, trinajstega, na Twitterju interpretiral kot pravilno sporočilo državljanom glede na to, kaj lahko pričakujejo od nove oblasti. Verjetno se še dobro spomni, kaj je prinesla zadnja vlada, ki je zaprisegla v petek, 13. marca 2020.

Več v zvezi z novoizvoljenimi poslanci in njihovimi načrti za prihajajoči mandat lahko izveste ob 19. uri v Pritličju, kjer Aktualnopolitična redakcija Radia Študent pripravlja okroglo mizo ob rojstnem dnevu radia. Vabljeni!