Združene države Amerike so vložile veto na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, s katero bi obsodili napade palestinskega Hamasa in od Izraela zahtevali umik zahteve Palestincem, naj se s severnega dela Gaze umaknejo proti jugu. Prav tako bi z resolucijo pozvali k prekinitvi ognja za dobavo humanitarne pomoči v oblegano Gazo. Za resolucijo, ki jo je predlagala Brazilija, je glasovalo 12 od 15 članic Varnostnega sveta, Rusija in Velika Britanija pa sta se glasovanja vzdržali. Rusija se je glasovanja vzdržala, saj predlog resolucije ne zahteva takojšnje prekinitve ognja in napadov na civiliste. Kot stalni člani varnostnega sveta imajo Američani pravico do veta, s katero lahko blokirajo vse njegove odločitve. Varnostni svet je v ponedeljek zavrnil tudi ruski predlog resolucije, po katerem bi svet zahteval prekinitev spopadov, a ne bi obsodil Hamasovega nasilja. 

Iz kabineta izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so sporočili, da bodo dovolili dostavo humanitarne pomoči na območje Gaze. Izrael je takoj po začetku obleganja Gaze, ki traja že skoraj dva tedna, uvedel popolno blokado in tako preprečil dobavo hrane, vode, elektrike in goriva na območje Gaze. Prav tako izraelske oblasti po dogovoru z Egiptom nadzorujejo, kaj gre v Gazo iz Egipta prek mejnega prehoda Rafa. Na mejnem prehodu je nastal zastoj tovornih vozil s humanitarno pomočjo, ki zaradi izraelske prepovedi niso smela prečkati meje, če pa so to poskušala, jih je izraelska vojska iz zraka napadla. Po trditvah egiptovskih oblasti je cestna povezava na palestinski strani zaradi izraelskega bombardiranja poškodovana, zato je vprašanje, ali bodo pomoč lahko tudi dejansko dostavili. K odpravi blokade je sicer pozval sam predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden, ki je zdaj zatrdil, da bodo cesto morali popraviti in bo pomoč na območje Gaze lahko prišla jutri. Obljuba o prekinitvi blokade pri dostavi humanitarne pomoči prihaja po tem, ko je izraelska vojska v raketnem napadu na bolnišnico Al Ahli Arab v Gazi ubila okoli 500 ljudi. Vlogo ZDA pri zagotavljanju humanitarne pomoči komentira Majed Abusalama, politični raziskovalec na univerzi Tampere na Finskem, čigar družina se trenutno nahaja v Gazi. 

Izjava

Izraelska vojska je ob neprenehnem bombardiranju Gaze aktivna tudi na Zahodnem bregu. Iz vojske so sporočili, da so tam aretirali 80 ljudi, od tega pa jih 63 obtožili članstva v Hamasu. Kot je sporočila palestinska tiskovna agencija Wafa, so izraelske sile včeraj na Zahodnem bregu ubile tri Palestince, med njimi tudi dva najstnika. Izraelska vojska je sporočila tudi, da je ponoči izvedla napade na položaje libanonskega gibanja Hezbolah. V obstreljevanju so uničili izstrelišča protitankovskih raket, jaške, obveščevalno infrastrukturo in operativne štabe gibanja. Napad je vojska izvedla pod pretvezo, da so člani Hezbolaha na območje blizu meje z Libanonom, ki ga nadzoruje Izrael, izstrelili protitankovsko raketo. V obstreljevanju južnega Libanona je izraelska vojska v slabih dveh tednih ubila 13 članov Hezbolaha. 

Vlada je sprejela predlog novele zakona o delovnih razmerjih, o kateri se je minister za delo Luka Mesec zadnji teden intenzivno pogajal s predstavniki delojemalcev in delodajalcev. Delodajalske organizacije so sporočile, da ne pristajajo na neusklajene predloge novele, češ da za delodajalsko stran prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve. Predstavniki delodajalcev, ki so julija skušali na novelo zakona o delovnih razmerjih vplivati z izstopom iz ekonomsko-socialnega sveta, so se zavzemali zgolj za uskladitev zakona z dvema evropskima direktivama. S tem pa bi iz novele izpadle rešitve, ki so jih predlagali sindikalisti. Po seji vlade je o noveli spregovoril minister Luka Mesec: 

Izjava

Vlada je sprejela nujno novelo zakona o tujcih, s katero spreminjajo pogoj znanja slovenskega jezika v okviru postopka podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Pri pripravi integracijske strategije so ugotovili, da za potrebe začetne integracije tujcev iz držav, ki niso članice Evropske unije, zadostošča poznavanje in razumevanje slovenskega jezika na tako imenovani preživetveni ravni. Zakon je po lanski noveli vlade Janeza Janše in letošnji noveli notranjega ministrstva Boštjana Poklukarja kot pogoj uvedel znanje slovenskega jezika na vstopni ravni. A na vladi so ugotovili, da za izvajanje izobraževalnih programov in izpitov na trgu trenutno ni dovolj izvajalcev. Kako točno se bo preživetvena raven jezika razlikovala od vstopne, morajo še opredeliti. V sporočilu za javnost je vlada glede preživetvene ravni nakazala: »Gre za raven znanja slovenščine, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja.«

Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, krajše Knovs, se je seznanila z zvišanjem ocene varnostne ogroženosti zaradi terorizma na srednjo raven. Vladna medresorska delovna skupina za terorizem je stopnjo ogroženosti zvišala na tretjo stopnjo na petstopenjski lestvici, češ da je to potrebno zaradi trenutnih zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Na dnevnem redu seje  parlamentarne komisije, ki je potekala za zaprtimi vrati, je bila ocena varnostne ogroženosti ob morebitnih protijudovskih protestih. Danes bo na ljubljanskem Trgu republike ob 17. uri potekal shod za podporo Palestini. Da ne gre za protijudovski protest, pojasni Barbara iz Gibanja za pravice Palestincev, ki organizira shod. 

Izjava

Vlada je sprejela odločitev o uvedbi začasnega poostrenega nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko, nadzor pa se bo začel izvajati v soboto. Italijanska vlada je ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja obvestila, da bo v soboto uvedla nadzor na meji s Slovenijo, ki bo trajal 10 dni z možnostjo podaljšanja.

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je sporočila, da se je župan občine Moravče Milan Balažic znašel v nasprotju interesov. Podpisal je odredbo o predčasnem nakazilu občinskih sredstev društvu, katerega zakonita zastopnica je njegova partnerka Nina Krajnik. Komisija je v postopku, ki ga je uvedla avgusta lani, ugotovila, da je Balažic na podlagi prejete vloge Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo za namen pokroviteljstva in donatorstva v moravški občini za leto 2021 podpisal odredbo o predčasnem nakazilu sredstev. S tem je društvu omogočil premoženjsko korist. Balažic bi se moral v celoti izločiti iz postopkov in aktivnosti v zvezi z razpisom ali poslom, na podlagi katerega je občina društvu odobrila predčasno nakazilo. Ugotovitve komisije so pravnomočne. 

Poslanci državnega zbora so z 61 glasovi proti 25 sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave. Po spremembah bo pristojnost imenovanja sodnikov namesto parlamentu pripadla predsednici republike na predlog sodnega sveta. Prav tako bi po predlogu, za sprejem katerega je potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, spremenili sestavo sodnega sveta. Obsegal bi 15 članov in ne 11, kot velja zdaj. Državni zbor bi izvolil sedem članov, osem pa bi jih sodniki izvolili med seboj. Njihov mandat bi trajal šest let, na funkcijo pa ne bi mogli biti ponovno izvoljeni. Sprejem sklepa o začetku postopka je uvod v drugo fazo postopka sprememb ustave, ki so jih predlagale koalicijske stranke in opozicijska Nova Slovenija. Spremembam nasprotujejo le v največji opozicijski, Slovenski demokratski stranki, ki pri tem ni bila povsem enotna. Sklep je namreč podprl tudi Anže Logar, predsednik sveta SDS in predsednik spin-off društva Platforma sodelovanja.