Južnokorejsko ustavno sodišče je za vršilca dolžnosti predsednika države ponovno imenovalo predsednika vlade Han Duck-sooja, ki je funkcijo opravljal že med 14. in 27. decembrom. Predsednika Yoon Suk-yeola je ustavno sodišče v začetku decembra odstavilo zaradi razglasitve vojnega stanja. Po slabih dveh tednih predsedovanja državi je nato konec decembra parlament odstavil tudi Hana. Predlog za njegovo odstavitev je, zaradi Hanove zavrnitve imenovanja treh sodnikov devetčlanskega ustavnega sodišča, vložila opozicija. Han je po mnenju opozicije imenovanje zavrnil, da bi povečal možnosti za sodno zavrnitev odstavitve Yoona. V vmesnem obdobju je dolžnosti predsednika opravljal finančni minister Choi Sang-Mok. Medtem na ustavnem sodišču poteka postopek o Yoonovi dokončni razrešitvi. V primeru, da bo Yoon dokončno razrešen, bodo razpisane nove volitve.  

Carigrajsko sodišče je županu Istanbula in kandidatu Republikanske stranke, krajše CHP, na predsedniških volitvah leta 2028 Ekremu İmamoğluju zaradi obtožb o korupciji in sodelovanju s terorističnimi skupinami odredilo pripor do začetka sojenja. Pozneje ga je notranje ministrstvo še suspendiralo kot župana. İmamoğluja so represivni organi včeraj pripeljali v zapor Marmara v istanbulski četrti Silivri, kjer bo čakal na sojenje. Pred mestno hišo v Istanbulu se je že peti večer zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti İmamoğlujevi odstavitvi. Protesti, ki so največji po tistih v istanbulskem parku Gezi leta 2013, so potekali v 55 od 81 turških provinc. Na protestih je bilo pridržanih 1130 ljudi, med drugim tudi  deset novinarjev. Stranka CHP je interne volitve za kandidata na predsedniških volitvah izpeljala včeraj pred İmamoğlujevo odstavitvijo. İmamoğlu je prejel 1,6 od 1,7 milijonov glasov. Več o İmamoğluju, Erdoğanu in dogajanju v neoosmanski deželi v OFFsajdu ob petih. 

Sionistične sile so v zadnjih 24 urah v bombardiranjih Gaze ubile 61 Palestincev. V napadu na bolnišnico Naser v mestu Kan Junis, so poleg 16-letnega Palestinca ubili tudi visokega predstavnika gibanja Hamas Ismaila Barhouma. Sionistične kopenske sile so medtem obkolile najjužnejše mesto v Gazi Rafo, kjer je ujetih na tisoče palestinskih civilistov. Odkar je Izrael prejšnji torek prekinil dogovor o prekinitvi ognja, ki ga je sionistična tvorba z gibanjem Hamas podpisala januarja, so okupatorske sile v Gazi ubile več kot 730 ljudi. Sionistične sile so izvedle tudi največji napad na Libanon po po novembrski sklenitvi dogovora o premirju s Hezbolahom. V napadih so ubile sedem ljudi, štirideset pa so jih ranile. Izrael posamezne napade na različne dele Libanona izvaja tudi danes. Morilski pohod na Libanon so sionisti opravičili z izgovorom, da je bilo iz Libanona nad Izrael izstreljenih več raket. Hezbolah kakršnokoli odgovornost za domnevno izstreljene rakete zanika. 

Združene države Amerike so izvedle nov zračni napad na jemensko prestolnico Sana, ki jo nadzoruje organizacija Ansar Alah, znana kot Hutiji. V napadih so ameriške sile ubile najmanj eno osebo, trinajst jih je ranjenih. To je bil samo eden od napadov vojske ZDA na Hutije v zadnjih desetih dneh, ki so se zavezali, da bodo nadaljevali z napadanjem trgovskih ladij v Rdečem morju. Hutiji so sicer včeraj izstrelili tudi balistične rakete v smeri Izraela, ki jih je prestregla sionistična protiraketna obramba. ZDA so od četrtka naprej v napadih v Jemnu ubile 79 in ranile več kot 100 ljudi. 

Po poročanju državnih medijev so iranske oblasti zaradi širjenja propagande proti oblastem na praznovanju nevruza prejšnji teden aretirale sedem pripadnikov kurdske manjšine. Organizacije za človekove pravice Hengaw pa poroča, da so iranski represivni organi aretirali kar 41 Kurdov. Aretacije so se odvijale v regiji Kurdistan na zahodu Irana, med drugim v mestih Urumija, Sanandadž in Kermanšah. Iranske oblasti vsako leto med praznovanjem nevruza, ki se sicer praznuje po celi državi, želijo preprečiti kakršnokoli izkazovanje kurdske identitete. Nadzor nad večinsko kurdskimi deli države se je še dodatno zaostril po protestih leta 2022, ki so sledili smrti Kurdinje Mahse Amini v rokah iranske moralne policije. 

Iraške varnostne sile so v provincah Anbar, Ninive in Maisan aretirale osem posameznikov, za katere sumijo, da so del organizacije Islamska država. Število operacij proti Islamski državi se je povečalo vse od padca vlade Bašarja al Asada v Siriji, ko je oblast nad večino države prevzela islamistična skupina Hajat Tahrir al Šam, krajše HTS. Voditelj nove Sirije Ahmed al Šara ima namreč zgodovino sodelovanja z Islamsko državo. Manjko centralne oblasti po padcu Asada je vzbudil tudi skrb po ponovni obuditvi delovanja spečih celic Islamske države na vzhodu Sirije in možnih povezovanj s člani organizacije v Iraku. Iraške varnostne sile operacije izvajajo predvsem v regijah, v katerih je oblast predmet spora med vlado v Bagdadu in vlado avtonomne regije Kurdistan v Erbilu.

V Parizu se je okrog 60 tisoč ljudi zbralo na protestih proti vzponu skrajne desnice in porastu rasizma v Franciji. Protestniki so izpostavljali premik na desno v francoski politiki, predvsem v luči zaveze vlade, da bo zaostrila politiko priseljevanja in nadzor na mejah. Obregnili so se tudi ob rast desnice v Združenih državah Amerike z nastopom predsedovanja Donalda Trumpa. Manjši protesti so se odvili tudi v Marseillu in Lillu, kjer se je zbralo nekaj tisoč ljudi. 

V Kopru je v nedeljo potekal shod Pohod za življenje, ki ga organizirajo zagovorniki vrednot Karantancev in pravic poslanca SDS Branka Grimsa, ki je skupaj z novim koprskim škofom Petrom Štumpfom zbrane tudi nagovoril. Kot odgovor na shod, ki spada v kategorijo »uvedba obvezne nošnje naglavne rute« se je v organizaciji Socialistrskega bralnega krožka odvil tudi feministični shod pod geslom Branimo reproduktivne pravice. Poleg boja proti simpatizerjem vrednot Islamske države so opozorili tudi na materialne pogoje žensk v Sloveniji. Opozorili so, da »marsikatera ženska v Sloveniji nima ginekologa ali osebnega zdravnika, da so menstrualni izdelki plačljivi in da so javne storitve in skrbstveni sektor vse šibkejši, zaradi česar je vse več posameznic prisiljenih v dvojno delo, mezdno v službi in brezplačno doma«.