Spodnji dom argentinskega kongresa je dokončno sprejel zakonodajni paket šok terapije samooklicanega anarhokapitalističnega predsednika Javierja Mileia. Do veljavnosti paketu manjka le podpis predsednika. V paketu je skoraj 240 ukrepov, med drugim bo Milei po zakonu za leto dni lahko z dekreti vladal na upravnem, gospodarskem, finančnem in energetskem področju. Paket uvaja obsežne davčne olajšave za tuje investitorje, ki bodo po Mileiu državi prinesli gospodarsko rast in prepotrebno tujo valuto. 

Med drugim paket predvideva privatizacijo državnega energetskega podjetja Energia Argentina in družbe Intercargo, ki skrbi za letališko infrastrukturo po državi. Več podjetij bo vlada privatizirala le delno. V paketu na koncu ni prvotno predvidenega masakra delovne zakonodaje in omejitev sindikalnega organiziranja.  

Na novih protestih po Keniji so varnostne sile ubile vsaj dva protestnika, policiji je na ulicah ob strani stala vojska. Zastražili sta mestno središče in predsedniško palačo v prestolnici Nairobi, saj so jo protestniki, ki so v torek vdrli v parlament, na družbenih omrežjih identificirali kot novo tarčo. Proteste je sprožil finančni zakon z novimi davki na vsakdanje dobrine in storitve. Predsednik William Ruto zakona v sredo ni podpisal, ampak ga je sklenil poslati nazaj v parlament. Kot so včeraj pojasnili v predsedstvu parlamenta, je Ruto poslancem predlagal zavrnitev celotnega zakona z argumentom, da je treba upoštevati voljo kenijskega ljudstva. Namesto tega je Ruto zatrdil, da sledi uvajanje varčevalnih ukrepov. Včerajšnji protesti so bili manj množični kot doslej, toda z umikom finančnega zakona se mladi Kenijci niso zadovoljili, saj zahtevajo tudi Rutov odstop. Kenijsko visoko sodišče je sicer zavrnilo pobudo po zadržanju odločitve o protiprotestniški mobilizaciji vojske, a je oblastnikom naložilo, naj natančno opredelijo pravila delovanja vojske na ulicah.

Slovaški parlament je potrdil zakon o atentatih. Zakon, katerega uradni namen je zagotavljanje varnosti političnih funkcionarjev, je vložila stranka premierja Roberta Fica po majskem poskusu atentata, ki ga je premier preživel. Po novem bodo telesne stražarje dobili tudi predsedniki strank, ki so člani parlamenta. Poleg tega bodo dolgoletni člani vlade in parlamenta dobili doživljenjsko pokojnino. Opozicija in nevladne organizacije nasprotujejo predvsem členu, ki močno omejuje pravico do demonstracij. Protesti bodo po zakonu prepovedani v okolici parlamenta, predsedniške palače in zasebnih domovanj poslancev. Zakon občinam podeljuje pooblastila za prepoved protestov, če bi te ocenile, da obstaja nevarnost spopadov med protestniki in njihovimi nasprotniki. Spremembe natančneje razloži svobodni novinar Albin Sybera, ki med drugim slovaško politiko pokriva za portal bne IntelliNews.

Izjava

Predstavniki držav Evropske unije so večinsko predlagali Ursulo von der Leyen za drugi mandat na čelu Evropske komisije. Potrditi jo mora še Evropski parlament, kjer so dovoljšnjo večino oblikovale skupine Evropske ljudske stranke, socialdemokratov in liberalcev. Ustanovna seja novega sklica parlamenta bo v drugi polovici julija. Nekdanjega socialdemokratskega portugalskega premierja Antonia Costo  so predstavniki držav že izglasovali za novega predsednika Evropskega sveta. Zamenjal bo Belgijca Charlesa Michela. Iz tretje zaveznice stare in nove evropske koalicije, torej iz liberalne skupine, pa so aktualno estonsko premierko Kajo Kallas potrdili za novo visoko zunanjepolitično predstavnico Unije. 

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je v ukrajinski Buči srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Namen obiska je po besedah Pirc Musar zagotovilo Ukrajini, da ji Slovenija preko podpisa varnostnega sporazuma stoji ob strani. Ta teden so iz kabineta premierja Roberta Goloba sporočili, da je sporazum še v procesu usklajevanja, saj Ukrajina želi konkretnejše zaveze, ki bi omogočile finančna zagotovila pri pomoči za povojno obnovo države. Golob se je z Zelenskim srečal v Bruslju in dejal, da podpis sporazuma pričakuje julija. Po informacijah Televizije Slovenija je na pogajalski mizi še memorandum oziroma socialni dogovor za olajšanje življenja ukrajinskih otrok v Sloveniji. Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je za časopis Delo dejal, da so dogovori, v katerih je govora o ukrajinski obrambi Evrope pred Rusijo, zavajajoči. Prav tako je opozoril na dejstvo, da imajo sporazumi, ki jih podpišejo visoki funkcionarji države, kljub njihovi deklarativnosti lahko zavezujoče učinke. 

Predstavniki vlade, sindikatov in delodajalskih organizacij so na seji Ekonomskega-socialnega sveta podpisali deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Ekonomsko-socialni svet se skoraj leto dni ni sestajal, saj so konec lanskega julija iz njega izstopili predstavniki kapitala. S tem so takrat pritisnili na ministrstvo za delo pod vodstvom Luke Mesca v procesu prenove zakona o delovnih razmerjih, ki je na koncu dočakal le kozmetične popravke. Danes so se socialni partnerji lotili razprave o ukrepih v zdravstvu, predlogov davčnih sprememb in sprememb zakona o evidentiranju delovnega časa.

Policijska uprava Ljubljana je v preiskavi ugotovila, da se prijavljeni incident, ki so ga desničarske stranke propagirale pred evropskimi volitvami, sploh ni zgodil. Pred volitvami so trobila desničarjev torej lažno poročala, da je 24-letni Maročan na ljubljanskem avtobusu z neznanim predmetom poškodoval otroka. Na neobstoječi incident so se sklicevali tudi politiki Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije. Policija je po pregledu varnostnih kamer na avtobusu in kamer na postajališčih ugotovila, da gre za izmišljotino.