Sodišče Evropske unije je razveljavilo odločitev evropske komisije, da mora ameriško podjetje Apple Irski plačati nekaj več kot 13 milijard evrov neplačanih davkov zaradi preferenčne davčne obravnave. To predstavlja skoraj četrtino irskega proračuna. Na odločitev evropske komisije pa se je pritožila  kar Irska sama, ki želi ohraniti status davčne oaze z ugodnimi davčnimi dogovori z največjimi svetovnimi multinacionalkami. Vsa Applova prodaja v Evropski uniji pravno poteka preko Applove podružnice na Irskem. To podjetje je bilo pravno registrirano na Irskem, a tam ni bilo davčni rezident, nato pa je z Irsko sklenilo poseben dogovor, po katerem je lahko Apple preložil plačilo davka za nedoločen čas, kar je pomenilo, da je bil dobiček povsem neobdavčen. Evropska komisija je trdila, da je tak dogovor pomenil preferenčno obravnavo Appla v primerjavi z drugimi podjetji, torej tistimi, ki na Irskem uporabljajo samo običajne in preizkušene metode izogibanja davkom. Sodišče je pritrdilo, da ima evropska komisija pristojnost, da presoja o zakonitosti in pravičnosti tovrstnih individualnih davčnih dogovorov, a da ni uspela dokazati preferenčne obravnave Appla. Gre za drug tak primer, ki ga je evropska komisija izgubila pred sodiščem Evropske unije. Lani je namreč izgubila tožbo proti ameriškemu Starbucksu, sicer le za relativno simboličnih 33 milijonov evrov. Na sodbo se je mogoče pritožiti, a glede na nedavne odločitve sodišča so pravne možnosti evropske komisije v boju proti davčnim oazam precej omejene.

Ostajamo pri odločitvah Sodišča Evropske unije. To je namreč odločilo tudi, da je mehanizem transferja osebnih podatkov med Evropsko unijo in Združenim državami Amerike nezakonit. Sodniki so ugotovili, da je tako imenovan proces Ščit zasebnosti preveč radodaren pri tem, katere osebne podatke evropskih državljanov zbira ZDA. Poleg tega je sodišče mnenja, da ameriška zakonodaja ne zagotavlja dovolj dobre zaščite podatkov evropskih državljanov. Mehanizem Ščit zasebnosti uporablja predvsem ameriško spletno podjetje Facebook, ki za lastne potebe zbira podatke o svojih uporabnikih. Odločitev pa se ne tiče zgolj spletnih podjetij, ampak tudi drugih ustanov, denimo bank in odvetniških pisarn.

V Makedoniji so se po treh dneh zaprla volišča. Še neuradni izidi kažejo na tesno zmago socialdemokratske SDSM, ki vodi sedanjo vladno koalicijo in je prejela 36 odstotkov volilnih glasov, opozicijska konservativna VMRO-DPMNE pa je prejela približno 34 odstotkov in pol. Tretja je bila stranka makedonskih Albancev Demokratična unija za integracijo, ki je prejela približno 12 odstotkov glasov. Volitve je močno zaznamovala epidemija novega koronavirusa, saj so bile najprej razpisane za 12. april, a so bile prestavljene.  V ponedeljek je glasovalo le nekaj več kot 700 volivcev, v torek so glasovali prebivalci, ki spadajo v rizične skupine, v sredo, ko je bil tudi dela prost dan, pa vsi ostali.

Italijanska družba Atlantia, ki je v lasti ene najbogatejših gospodarskih dinastij v Italiji, družine Benetton, je z italijansko vlado dosegla dogovor o prodaji večinskega deleža v družbi Autostrade per l’Italia, ki upravlja z italijanskim avtocestnim omrežjem in pobira cestnine.  51-odstotni delež bo prevzela država, ki bo tako spet večinsko nacionalizirala italijanske avtoceste. Zahteve vlade, da Atlantia prepusti upravljanje z avtocestami državi, so se začele pojavljati po zrušitvi avtocestnega mostu v Genovi leta 2018. V nesreči je takrat umrlo 43 ljudi, zanjo pa je bilo krivo slabo vzdrževanje. Italijanska vlada je sicer nedavno sprejela zakonodajo, ki ji omogoča, da Atlanti odvzame koncesijo za pobiranje cestnin. O znesku, ki ga bo država plačala Atlanti, se bosta obe stranki dogovorili do konca meseca.

Bolgarski premier Bojko Borisov je za odstop prosil tri ministre v svoji vladi: finančnega ministra Vladislava Goranova, ministra za notranje zadeve Mladena Marinova in ministra za ekonomijo Emila Karanikova. S to potezo je Borisov strnil svoje ministrske vrste, saj so člani vladajoče stranke GERB izrazili mnenje, da odpuščeni ministri niso zanesljivi  in da sodelujejo z opozicijo. V Bolgariji sicer že sedmi dan potekajo protesti proti vladi Borisova in glavnemu tožilcu Ivanu Geševu. Gešev je prejšnji teden policiji ukazal preiskavo pisarne predsednika republike Rumena Radeva, ki je glasen kritik vlade.

Blejski občinski svetniki so potrdili načrtovano traso južne obvoznice. Ko bo cesta zgrajena, se do Bohinja ne bomo več peljali po Cesti svobode, ki vodi ob obali Blejskega jezera, ampak se bo obvoznica odcepila še pred strnjenim naseljem in se obstoječi cesti priključila nekaj kilometrov za Vilo Bled. Več o postopku izbire trase, ki je bila v podrobni prostorski načrt uvrščena že leta 2013, blejski župan Janez Fajfar.

Izjava