Na redni seji srbskega parlamenta je po glasovanju o dnevnem redu prišlo do pretepa, metanja jajc in metanja dimnih bomb. Opozicijski poslanci so na sejo prišli s protestnimi transparenti in najprej s piščalkami in trobljami motili govore poslancev koalicijskih Srbske napredne stranke in Socialistične partije Srbije. Predsednica parlamenta Ana Brnabić je to označila za kratenje svobode govora koalicijskim poslancem.

Brnabić

Za sejo je bila med drugim predvidena obravnava sprememb zakona o visokem izobraževanju, predlog zakona o stanovanjskih kreditih za mlade in glasovanje o razrešitvi predsednice parlamenta Ane Brnabić ter o potrditvi odstopa seznanitev z odstopom premierja Miloša Vučevića, ki je odstop napovedal januarja. Opozicija je zahtevala, da se na dnevni red uvrsti samo glasovanje o visokem izobraževanju, razrešitvi Brnabić in odstop vlade, ter bojkotirala druga glasovanja. Zahteve opozicije je predstavil poslanec Zeleno-leve fronte Radomir Lazović.

Lazović

Po glasovanju o dnevnem redu, na katerem je obveljal načrt koalicije, je prišlo do prerivanja pred govorniškim odrom. Opozicijski poslanci so nato prižgali bakle in začeli metati dimne bombe, steklenice in jajca. Obmetavanje se je nadaljevalo z obeh strani parlamenta. V pretepu sta bili poškodovani dve poslanki naprednjakov, ena noseča poslanka je doživela popadke. Poslanko SNS Jasmino Obradović so odpeljali reševalci. Predsednica parlamenta Ana Brnabić je po pretepu v solzah zahtevala nadaljevanje seje.

Brnabić

Poslance opozicije je označila za »šiptarsko« teroristično bando.

Brnabić

Ostajamo v Srbiji. V vasi Miločaj blizu Kraljeva so domačini začeli z jajci, kamenjem in petardami obmetavati člane SNS-a in župana Kraljeva Predraga Terzića, ki so se želeli udeležiti razširjenega mestnega odbora Srbske napredne stranke. Objekt, kjer je potekala seja, je zastražila žandamerija v polni bojni opremi, ki se je spravila nad protestnike in Terziću ter njegovim kolegom omogočila izvedbo seje.

Ameriški predsednik Donald Trump je obrambnemu ministru Petu Hegsethu ukazal prekinitev vse vojaške pomoči Ukrajini. Nekaj ur pred tem je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ne bo hotel miru, dokler ima ameriško podporo v orožju. Ustavitev ameriške vojaške pomoči sledi sporu med predsednikoma v Washingtonu v petek pred predvidenim podpisom dogovora o deljenju dohodka od izkoriščanja ukrajinskih rudnin prek sklada v skupnem ameriško-ukrajinskem upravljanju. Dogovora nista podpisala, saj je Zelenski srečanje predčasno zapustil. Trump je na novinarski konferenci zavrnil zahteve Zelenskega po ameriških varnostnih garancijah rekoč, da sta poslovni dogovor in rusko spoštovanje do njega osebno zadostni zagotovili za mir. Nato je Zelenskega obtožil, da izziva tretjo svetovno vojno in dejal, da bi Ukrajina brez Združenih držav vojno že davno izgubila.  

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nekaj ur po ustavitvi ameriške pomoči Ukrajini predlagala načrt za oboroževanje držav Evropske unije in dobavo vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 800 milijard evrov. Predlog pri vojaški porabi predvideva izjemo za omejitve proračunskega deficita za države Evropske unije po Evropskem paktu za stabilnost in razvoj. Nov predlog predsednice Evropske komisije povečuje lanski načrt evropskih investicij v proizvodnjo in nakup orožja za 300 milijard evrov.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da dviga v začetku februarja uvedene carine na uvoz iz Kitajske z 10 na 20 odstotkov. Hkrati z današnjim dnem v veljavo stopijo 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike. Te je Trump z odlokom uvedel istočasno s protikitajskimi, vendar je njihovo uveljavitev odložil za 30 dni. Kanadski premier Justin Trudeau je v odziv na uveljavitev carin oznanil takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na specifične ameriške proizvode v skupni vrednosti okoli 19 milijard evrov. Med ocarinjene proizvode spadajo alkoholne pijače in gospodinjske naprave. Ob tem je napovedal še uvedbo carin na drug ameriški izvoz v štirikratni skupni vrednosti že ocarinjenega, če Združene države carin ne umaknejo v treh tednih. Kitajsko ministrstvo za finance je oznanilo, da uvajajo dodatne 10 do 15-odstotne carine na uvoz kmetijskih proizvodov iz Združenih držav. Kitajsko ministrstvo za trgovino je na svoj seznam nezanesljivih družb dodalo še deset ameriških orožarskih podjetij, ki jim je s tem prepovedana trgovina in investicije na Kitajskem.

Izraelski zunanji minister Gidon Sar je sporočil nove pogoje izraelske vlade za implementacijo druge faze prekinitve ognja s palestinskim odporniškim gibanjem Hamas, in sicer predhodno izpustitev vseh talcev ter umik Hamasa in Islamskega džihada iz Gaze. Druga faza po januarskem dogovoru predvideva popoln umik izraelske vojske iz Gaze in izpustitev vseh preživelih izraelskih talcev po implementaciji. Izraelska vlada je med vikendom zavrnila implementacijo druge faze prekinitve ognja in namesto tega Hamasu ponudila podaljšanje prve faze skozi muslimanski sveti mesec Ramadan v zameno za izpustitev polovice preživelih izraelskih talcev, kar so v Hamasu zavrnili. Izraelska vojska je nato blokirala dobavo humanitarne pomoči v Gazo, kar so v Hamasu obsodili kot poceni izsiljevanje.

Izraelske oblasti so izklopile elektriko dvema napravama za razsoljevanje vode v mestu Rafa na jugu Gaze. Napravi s pitno vodo oskrbujeta okrog 70 odstotkov prebivalstva Rafe z okolico. Medtem je izraelska vojska na jugu Gaze ubila dva Palestinca. V racijah na Zahodnem bregu je okupatorska vojska aretirala vsaj deset Palestincev, v begunskem taborišču Dženin pa je enega ubila.

Akademskih 15

Za konec še univerzitetni blok novic. Barnard College v New Yorku je v petek, 21. februarja, izključil dve študentki, ki sta konec januarja izvedli protestno akcijo. Zamaskirani sta zmotili predavanje na temo zgodovine sodobnega Izraela, ker sta z govorom želeli opozoriti na izraelski genocid v Palestini, ki sicer v vsebini predavanja ni bil omenjen. Delili sta letake, ki so pozivali k zlomu in požigu sionizma do tal. Zavzeli sta se za prekinitev sionističnega predavanja in pozvali tudi postale študentke, da se jima v teh prizadevanjih pridružijo. Vodstvo univerze ju je začasno suspendiralo in jima tako onemogočilo dostop do vseh fakultetnih objektov in storitev, torej univerzitetnega kampusa, menze, knjižnice, študentskih zdravstvenih storitev in izobraževalnih procesov. Mesec dni pozneje, konec februarja, pa so ju celo izključili. Skupina Columbia University Apartheid Divest, krajše CUAD, ki ji študentki tudi pripadata, je v objavi na Instagramu ostro obsodil izključitev, za katero menijo, da je bila opravljena nekorektno, saj je študentki obravnavala zgolj ena pristoja oseba, med preiskavo pa jima ni bila dodeljena možnost lastnega predstavnika. To je tudi prva tovrstna izključitev z univerze po letu 1968 in hkrati prva izključitev protestnih študentk, ki opozarjajo na vojno v Gazi. Skupina CUAD že načrtuje niz akcij v sklopu kampanje za ponovni vpis študentk v fakulteto, ki sicer spada pod okrilje Kolumbijske univerze. To financirajo milijarde izraelskih investitorjev, kar vpliva na vsebine učnega procesa, na kar opozarja tudi protestna skupina.    

Iz svetovnega dogajanja se sedaj selimo domov. Študentski svet Akademije za gledališče, radio, film in televizijo je na svojih socialnih omrežjih objavil povabilo k akciji, ki izraža solidarnost s srbskimi študenti. V sredo, 5. marca, se bodo študentke ob 11.45 zbrale na parkirišču pred zgradbo njihove fakultete in s 15-minutno tišino obeležile spomin na žrtve nesreče v Novem Sadu, hkrati pa izrazile podporo srbskim študentom in njihovim že več mesecev trajajočim zasedbam fakultet. Simbolno se bo tišina pričela ob 11.52, saj se je točno ob tej uri v Novem Sadu na ljudi podrl slabo saniran nadstrešek in pod seboj pokopal 15 smrtnih žrtev. Dogodek bo tudi uvod v samoorganiziran protest, ki se bo odvil isti dan ob 17.00 pred srbskim veleposlaništvom, na AGRFT pa se bo ob 19.00 odvila razprava na temo »Kaj se dogaja v Srbiji?«.

Srbskim študentom izražajo podporo tudi protestniki Mi smo Ljubljana, ki so se organizirali zaradi izjave župana Zorana Jankovića, v kateri je podprl srbskega premiera Aleksandra Vučića. Ker se ljubljanski župan po prvem protestu ni opravičil za svoje izjave in tudi ni ugodil zahtevam protestnikov, ti načrtujejo nadaljnje uporne akcije. Vendar so naleteli na težave: plenum, ki naj bi ga imeli prejšnji teden v Akademskem kolegiju, je bil tik pred zdajci odpovedan. Pobudniki plenuma kot razlog za prepoved plenuma v študentskem domu navajajo Študentski dom Ljubljana, posebej pa so opozorili tudi na dejstvo, da v svetu ŠDL sedi tudi predstavnica Mestne občine Ljubljana. Za odziv smo pisale Študentskemu domu Ljubljana. Predstavnik za odnose z javnostjo trdi, da plenuma niso uradno prepovedali, ker z njim niso bili formalno seznanjeni. Zanj naj bi izvedeli od stanovalcev Akademskega kolegija, ki so zaradi prihoda nestanovalcev v objekt izrazili svoje nestrinjanje s potekom plenuma v prostorih njihovega doma. Organizatorjem dogodka pri ŠDL-ju očitajo, da od njih predhodno niso dobili soglasja, ob tem navajajo, da je, citiramo: »študentski dom namenjen bivanju, študiju in kakovostnemu preživljanju prostega časa študentov, javni dogodki pa so z Domskim redom iz razloga varnosti stanovalcev in njihovega premoženja omejeni oziroma se lahko organizirajo s predhodnim soglasjem.« ŠDL ima v svojem Domskem redu pod izrecnimi prepovedmi stanovalcem navedeno prepoved organiziranja dogodkov za pridobivanje članov za politične stranke ter druge opredelitve v zasebnem in javnem življenju. Slednje velja za hujšo kršitev, ki je v skladu z domskim redom lahko sankcionirana z izključitvijo in izselitvijo iz zavoda.

OFF je pripravil Matej, novice univerzitetnega bloka je zbirala vajenka Jana, mentorirala jo je Nika G.