Evropski poslanci so danes v Strasbourgu za novega predsednika parlamenta izvolili socialdemokrata Davida Sassolija. V prvem krogu glasovanja nihče od kandidatov ni dobil potrebne absolutne večine, v drugem pa jo je dobil Italijan Sassoli s 345-imi glasovi podpore od potrebnih 332. Drugi kandidati so bili še češki evroposlanec Jan Zahradil iz stranke Evropski konservativci in reformisti, ki je prejel 160 glasov, nemška poslanka Ska Keller iz stranke Zeleni, za katero je glasovalo 119 poslancev, in španska poslanka Sira Rego  iz Evropske levice, ki je prijela 43 glasov. Ob politični skupini socialistov in demokratov, ki ga je predlagala, so ga podprli še pri desnosredinski Evropski ljudski stranki in liberalcih.

Po kompromisu, ki so ga sklenili evropski voditelji, bo prvo polovico mandata, torej dve leti in pol, na čelu parlamenta socialist, v drugi polovici pa bo funkcijo prevzel predstavnik desnosredinske Evropske ljudske stranke. Evropski parlament je čakajoč na dogovor na vrhu v Bruslju prestavil volitve s torkove seje na danes. Ob predsedniku so izvolili tudi 14 podpredsednikov, pet kvestorjev ter določili sestave v odborih.

Vendarle so se poenotili tudi voditelji članic Evropske unije, ki so se dogovorili o razdelitvi vodilnih položajev. Za novo predsednico Evropske komisije predlagajo nemško obrambno ministrico, konservativko Ursulo von der Leyen, ki za izvolitev - postala bi prva ženska na čelu Evropske komisije - potrebuje absolutno večino podpore v Evropskem parlamentu. Za naslednika predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska predlagajo belgijskega premiera iz vrst liberalcev Charlesa Michela, medtem ko bi nov visoki predstavnik Evropske unije postal španski zunanji minister, socialist Josep Borrell. Predlagana kandidatka za predsednico Evropske centralne banke je Christine Lagarde, trenutna direktorica Mednarodnega denarnega sklada.

V letalskem napadu na migrantski center v Tadžurju, predmestju libijske prestolnice Tripoli, je umrlo več kot 40 migrantov, ranjenih pa jih je bilo več kot 70. Migrantski center se nahaja ob vojaškem oporišču na ozemlju pod nadzorom mednarodno priznane libijske vlade, ki je odgovornost za napad pripisala uporniškim silam generala Khalife Haftarja. Tako imenovana Libijska državna vojska, poznana pod kratico LNA, ki zadnje tri mesece poskuša osvojiti libijsko prestolnico, napad na migrantski center zanika. Poveljnik letalskih sil LNA Muhamad al-Manfour je sicer v ponedeljek napovedal zračni napad na vladne sile, te pa so, po njegovih besedah, odgovorile z raketnim napadom, ki naj bi pomotoma zadel migrantski center.

Italijanska sodnica Alessandra Vella je včeraj odločila, da kapetanka ladje Sea-Watch 3 Carola Rackete ni prekršila zakona, ko je v soboto kljub nasprotovanju italijanske vlade vplula v pristanišče na otoku Lampedusa, saj je ravnala v skladu s svojo dolžnostjo, da zaščiti življenja. Rackete je grozila tudi obtožnica za pomoč tako imenovanim “ilegalnim” migrantom, vendar je sodnica odločila, da jo iz hišnega pripora nemudoma izpustijo. Rackete je grozilo do deset let zapora, saj se je ob izkrcanju zaletela v ladjo policijske patrole. Iz organizacije Sea Watch so še sporočili, da so kapetanko zaradi groženj umaknili na skrivno lokacijo, italijanski notranji minister Matteo Salvini pa je v odzivu na izpustitev zahteval njen izgon iz države.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je opustila namero, da bi ob popisu prebivalstva, ki ga bodo izvedli naslednje leto, postavili tudi vprašanje o državljanstvu, je potrdil Wilbur Ross, ameriški minister za trgovino, v okvir katerega spada tudi pristojnost popisa prebivalstva. Odločitev o opustitvi vprašanja so sprejeli, ko je ameriško vrhovno sodišče zavrnilo utemeljitev razlage vlade za umestitev omenjene kategorije v vprašalnik o popisu prebivalstva. Analiza univerze Harvard je ugotovila, da bi zaradi tega vprašanja udeležba na popisu prebivalstva bila manjša za 6,5 milijona ljudi. Gre za zmago Demokratov, ki trdijo, da gre za poskus, da bi se zmanjšalo število gospodinjstev latinskoameriškega izvora, ki bi se udeležili popisa. Posledično bi okrožja, v katerih živijo, tako dobila manj denarja ter manj političnih predstavnikov. Motiv predloga republikanske vlade o vprašanju državljanstva tiči v dejstvu, da manjšine praviloma volijo demokrate. 

Trendu skupnih policijskih patrulj na meji med Slovenijo in Italijo očitno sledi tudi Hrvaška. Šest južnokorejskih policistov se bo pridružilo hrvaških kolegom, s katerimi bodo julija in avgusta skupaj patruljirali po večjih turističnih destinacijah - Zagrebu, Splitu in Dubrovniku. Njihov namen je pomagati pri komunikaciji s korejskimi turisti, projekt “Sigurna turistička sezona”, v okviru katerega poteka sodelovanje, pa bo letos tako praznoval 13. leto delovanja. V tem obdobju so s hrvaško policijo skupno sodelovali 804 policisti iz 19 držav.

V noči s torka na sredo so neznanci v centru Ljubljane, Rožni dolini in na Viču oskrunili pet spomenikov. Na dan, ko so pred 64 leti v Ljubljani odprli prvo mednarodno grafično razstavo, ki je pomenila začetek ljubljanskega bienala, spomenik revolucije, spomenik Borisu Kidriču, spomenik talcem, spomenik Toniju Merlaku ter spominsko znamenje padlim v narodnoosvobodilnem boju krasijo poslikave v oranžno-rdečih barvah, potrebo po verbalnem izražanju pa so ne ravno samonikli “umetniki” potešili z napisi “prasci”, “svinje” in “ustavite Kučana”.

OFF sta pripravila vajenka Anja in Žiga.