Protestniki v Srbiji so včeraj s triurnim podaljšanjem končali z blokado še zadnjega od treh mostov v Novem Sadu - Mosta svobode. Gre za protestniško akcijo v okviru protesta v Novem Sadu zaradi zrušitve nadstreška železniške postaje v mestu prvega novembra lani, na katerem se je zbralo več deset tisoč ljudi. Protestniki so v okviru akcije Trije meseci - trije mostovi blokirali že omenjeni Most svobode in Varadinski ter Žeželjev most. Po koncu protesta, ki se je sicer začel s pohodom iz Beograda proti Novemu Sadu, je v Novi Sad prispelo okoli 700 taksistov, ki so protestnike prepeljali nazaj v prestolnico. Protesti so sicer sočasno potekali tudi v več kot 20 srbskih mestih, shodi v podporo srbskim študentom pa so se odvili tudi v Zagrebu in Splitu.

V Gorici je potekal protestni shod, na katerem je okoli 300 Goričanov od občine zahtevalo, da odstrani italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija s seznama častnih občanov. Protest, ki je potekal pred goriško mestno hišo, so organizirali kulturni delavci in drugi občani Gorice in Nove Gorice. Protestniki so se teden dni pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture, ki jo letos skupaj gostita Gorica in Nova Gorica, obrnili na vodstvo programa. Programski direktor evropske prestolnice kulture Stojan Pelko se je na poziv odzval z besedami, da »antifašizem ni le individualno prepričanje, temveč kolektivna vrednota, na kateri je zgrajena povojna Evropa« in organizatorje shoda povabil na sestanek po uradnem odprtju čez teden dni. Nekoliko drugačnega mnenja pa je goriški župan Rodolfo Ziberna, ki je dejal, da bi politika morala ostati izven projekta. Mestni svet Gorice je novembra lani zavrnil predlog o odvzemu naziva častnega meščana Mussoliniju, Ziberna pa je takrat dejal, da je Mussolini sicer odgovoren za vzpostavitev avtoritarnega režima v Italiji po letu 1922, a bi po njegovem mnenju odvzem naziva pomenil brisanje zgodovine. Organizatorji protesta so sicer pred zborovanjem oblikovali tudi peticijo, s katero se lahko podpisniki simbolično odrečejo goriškemu občanstvu.

Na ulicah Valencie se je v soboto zbralo okoli 25 tisoč ljudi, ki so protestirali zaradi pomanjkljivega ukrepanja španskih oblasti po poplavah, ki so državo prizadele oktobra lani. Protestniki so poleg opozarjanja na nezadosten odziv vlade zahtevali tudi odstop predsednika valencijske vlade Carlosa Mazona. Protesti so v Valencii sicer potekali tako novembra kot decembra lani. Na novembrskem protestu so prebivalci med obiskom španskega kralja Felipeja, kraljice Letizie in predsednika vlade Pedra Sancheza visoke goste obmetavali z blatom. 

V gruzijski prestolnici Tbilisi so ponovno potekali protivladni protesti, v okviru katerih so protestniki blokirali ceste v središču mesta. Na protestih so izbruhnili spopadi med policisti in udeleženci shoda, policija pa je pridržala vodjo liberalne stranke Akhali Niko Melio in nekdanjega župana Tbilisija Gigija Ugulavo, oba iz opozicijskih vrst. Protesti v Gruziji sicer potekajo od oktobra, ko so bile v državi parlamentarne volitve, na katerih je ponovno zmagala stranka Gruzijske sanje. Protesti so se nato okrepili, potem ko je  premier Irakli Kobakhidze naznanil, da zamika začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo do leta 2028. Protestniki med drugim zahtevajo razpis ponovnih volitev in izpustitev političnih zapornikov.

Protestniški blok zaključujemo v Nemčiji. V Berlinu se je po navedbah tamkajšnje policije proti skrajni desnici zbralo okoli 160 tisoč ljudi. Povod za protest je bil zakon o omejitvi priseljevanja, ki ga je prejšnji teden predlagala konservativna Krščansko demokratska unija, podporo pa so mu napovedali poslanci Alternative za Nemčijo, krajše AfD. Čeprav gre za zakon, všečen AfD, je vodja Krščansko demokratske unije Friedrich Merz sicer sprejem zakona želel doseči z dogovorom z drugimi strankami, brez podpore AfD in tako ustvariti vtis, da ne sodeluje z nacističnimi strankami. Poslanci Bundestaga so predlog zakona zavrnili. Sodelovanja z Alternativo za Nemčijo se sicer Krščansko demokratska unija ni otepala pri sprejetju nezavezujoče resolucije o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah, ki so jo poslanci Bundestaga potrdili prejšnji teden. Protesti so poleg Berlina potekali tudi v Saarbrücknu, Kielu, Regensburgu, Potsdamu, Kölnu ter drugih nemških mestih. Več o migracijskih politikah v Nemčiji, ki so bile povod za proteste, v OFFsajdu ob petih. 

Represivne migrantske politike pa vladajoči izvajajo tudi čez lužo. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike dosegle dogovor z venezuelsko vlado, v skladu s katerim bo ta sprejela migrante, izgnane iz Združenih držav, ki so venezuelski državljani. Državi sta se dogovorili, da bo Venezuela sprejela vse venezuelske državljane, ki so nezakonito vstopili na ozemlje Združenih držav, vključno s člani kriminalnih združb. Dogovor med državama sicer sledi sankcijam, ki so jih ZDA pod vodstvom nekdanjega predsednika Joeja Bidna sočasno s Kanado, Veliko Britanijo in državami Evropske unije uvedle proti venezuelskim visokim uradnikom. Države so sankcije uvedle po ponovni zmagi Nicolasa Madura na julijskih predsedniških volitvah, ki je sprožila množične proteste zaradi obtožb o volilnih nepravilnostih. 

Ostajamo v Združenih državah, Trump je namreč uvedel višje carine na uvoz iz Kanade, Mehike in Kitajske. Uvoz iz Kanade in Mehike bo ocarinjen po 25-odstotni stopnji, obstoječe carine na uvoz iz Kitajske pa se bodo zvišale za deset odstotnih točk. Izjem so nafta, zemeljski plin in elektrika, uvoženi iz Kanade, ki bodo obdavčeni po 10-odstotni stopnji. Trump je zvišanje carin utemeljil, češ da omenjene države omogočajo dotok mamil in nezakonitih prestopov ljudi v Združene države Amerike. Na uvedbo carin so se odzvali voditelji vseh treh držav. Kanadski premier Justin Trudeau je ob tem kot povračilni ukrep že napovedal podobne carine na ameriški uvoz. Protiukrepe je napovedala tudi Kitajska, ki med drugim načrtuje vložitev tožbe pri Svetovni trgovinski organizaciji, češ da enostranska uvedba carin ZDA resno krši pravila organizacije. Varna pa očitno ni niti Evropska unija, saj je Trump napovedal, da bodo ZDA kmalu uvedle carine na uvoz iz Evropske unije. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas je Trumpovo napoved pospremila z besedami, da se pri tem Kitajski ob strani smeji.

Izraelska okupatorska vojska po začetku sklenitve premirja v Gazi nadaljuje z nasiljem na okupiranem Zahodnem bregu. Sionistične sile so včeraj izvedle več bombnih napadov v Dženinu, v katerih so po poročanju palestinskega ministrstva za zdravje ubile enega Palestinca. Po navedbah izraelske vojske je ta v napadih uničila 23 zgradb, namen napadov pa je bil po navedbah okupatorske tvorbe preprečiti vzpostavitev teroristične infrastrukture. Izraelska vojska je prejšnji mesec začela z ofenzivo na okupiranem Zahodnem bregu, imenovano Železni zid, v okviru katere izvaja zračne napade in racije. Po navedbah izraelske vojske je ena od taktičnih enot čez vikend začela z operacijami okoli mesta Tammun jugovzhodno od Dženina, saj naj bi tam odkrili skladišče z orožjem. Izraelska vojska je svojo operacijo prav tako razširila v Tulkarm, kjer naj bi našla teroristično infrastrukturo. Pri izvajanju okupacije in vsesplošnega nasilja izraelski vojski pomagajo tudi nezakoniti naseljenci, ki so vdrli na pokopališče v mestu Silvan južno od starega mesta v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu. Po poročanju palestinskih medijev so izraelski naseljenci zažgali mošejo v vasi Arab al Mleihat severozahodno od Jeriha.

Izraelske oblasti so sporočile, da so v soboto izpustile 183 palestinskih zapornikov, odporniško gibanje Hamas pa je pred tem izpustilo tri izraelske talce. Po poročanju BBC-ja gre za palestinske zapornike iz zaporov Ofer na zasedenem Zahodnem bregu in Kecjot na jugu Izraela. To je četrta izmenjava v okviru dogovora o prekinitvi ognja med Hamasom in okupatorsko tvorbo, ki je začel veljati 19. januarja. Po izmenjavi so egiptovske in izraelske oblasti odprle tudi od maja lani zaprt mejni prehod Rafa med Egiptom in Gazo, ki je ključnega pomena za dobavo humanitarne pomoči v enklavo.