Padec požarnega zidu
V nedeljo so v več nemških mestih potekali protesti proti sodelovanju konservativne Krščansko demokratske unije, znane kot CDU, z nacistično stranko Alternativa za Nemčijo, krajše AfD. Prejšnjo sredo so poslanci nemškega bundestaga potrdili nezavezujočo resolucijo o zavračanju prosilcev za azil na državnih mejah in nato v petek zavrnili zakon o omejitvi priseljevanja. Tako zakon kot resolucijo je predlagala konservativna unija, podprli pa so ju poslanci alternativne stranke. Spodnji dom nemškega parlamenta je prvič po drugi svetovni vojni sprejel ukrep z odločilno podporo AfD. O zakonu o omejevanju priseljevanja so poslanci glasovali na predzadnji seji parlamenta pred predčasnimi volitvami, ki jih je predsednik države Frank Walter Steinmeier razpisal za triindvajseti februar. Predčasne volitve so razpisali, potem ko je parlament nekdanjemu nemškemu kanclerju Olafu Scholzu iz vrst socialdemokratov izglasoval nezaupnico. Glasovanje o zaupnici je Scholz sklical zaradi izstopa Svobodne demokratske stranke iz semaforske koalicije po kanclerjevi odstavitvi njihovega finančnega ministra Christiana Lindnerja.
V Berlinu se je tako včeraj zbralo okoli 200 tisoč protestnikov, ki so nasprotovali rušenju požarnega zidu, torej obljube tradicionalnih demokratičnih strank, da ne bodo sodelovale s skrajnodesnimi strankami. Policija je ocenila, da je bilo protestnikov za skoraj 40 tisoč manj. V Kölnu so protestniki s 350 čolni zapluli po Renu ter vzklikali »proti rasizmu« in »za demokracijo in raznolikost«. Protestirali so tudi v Hamburgu, Leipzigu in Münchnu. Več o protestih pove novinar Euractiva Nick Alipour.
Prejšnji teden je predsednik CDU Friedrich Merz predstavil pettočkovni načrt v bitki za omejevanje nezakonitih migracij. Merz je naznanil, da bo načrt, ki med drugim predvideva ponovno uvedbo stalnega nadzora na državnih mejah, uresničil, če bo izglasovan za kanclerja. Podrobneje Merzev načrt predstavi Bernd Kasparek, raziskovalec na Berlinskem inštitutu za empirične raziskave integracije in migracij.
Kasparek pojasni, zakaj se je težišče predvolilne kampanje premaknilo od tém, kot sta socialna varnost in gospodarstvo, k migracijam.
V sredo je spodnji dom parlamenta potrdil resolucijo, imenovano Varne meje in končajmo nezakonite migracije. Za predlog je glasovalo 348 poslancev, med drugim iz vrst CDU in AfD, 345 poslancev je glasovalo proti, deset se jih je glasovanja vzdržalo. Predlog je nezavezujoč, toda resolucije običajno vložijo skupaj z zakonodajnimi predlogi za zagotovitev dodatnih smernic. Vsebino predloga predstavi Alipour.
V petek je bundestag zavrnil zakon o omejevanju priseljevanja, ki ga je vložila stranka CDU, podprla pa ga je AfD. Zanj je glasovalo 350 poslancev, 338 poslancev je glasovali proti, pet se jih je vzdržalo. Vsebino zakona predstavi Kasparek.
Alipour pove, da je vsebina protimigrantskega zakona milejša kot vsebina nezavezujočega predloga.
Glasovalo ni tudi dvanajst poslancev Krščansko demokratske unije. Proti zakonu so glasovali še nekateri člani Svobodne demokratske stranke, ki so podprli resolucijo, in poslanci kulturno konservativnega in protimigrantskega Zavezništva Sahre Wagenknecht. Kasparek meni, da je glasovanje znak nesoglasij znotraj CDU-ja.
Od konca druge svetovne vojne med vladajočimi strankami velja konsenz, da stranke ne sodelujejo s skrajnodesnimi strankami. Pri sprejetju resolucije je CDU sprejel podporo AfD-ja, zaradi česar je Scholz Merza obtožil rušenja požarnega zidu. Ta bojkot sodelovanja s skrajno desnico je CDU že kršila. Med drugim sta obe stranki v turinškem deželnem parlamentu podprli znižanje davka na prenos nepremičnin. Rušenje požarnega zidu komentira Alipour.
Kasparek pove, da tudi če bi bil petkov zakon v spodnjem domu potrjen, v zgornjem domu parlamenta ne bi prejel zadostne podpore.
Nemški konservativci so za čim boljše izhodišče na prihajajočih predčasnih volitvah naredili velik korak v desno. CDU sodelovanje z AfD deklarativno zavrača, a se njihove podpore za sprejemanje protimigrantskih politik ne branijo.
Dodaj komentar
Komentiraj