17. 4. 2024 – 15.00

OFF stavke grških delavcev

Audio file
Audio file
7. 10. 2023 – 15.00
Zakon, ki grškim delavcem dozira 6-dnevni delovnik in druge strupe

Generalna konfederacija grških delavcev je sklicala 24-urno splošno stavko. Pridružili so se ji predvsem sindikati iz prevozniškega sektorja. Stavkajo delavci podzemnih železnic, vlakov, avtobusov, pristanišč in taksisti. Večina stavk poteka v Atenah, med drugimi tam stavkajo tudi zdravniki. Glavne zahteve stavkajočih so znižanje davka na dodano vrednost za eno leto, zvišanje minimalne plače, zaščita prekarnih delavcev in vrnitev k državni splošni kolektivni pogodbi. Od spremembe zakonodaje leta 2012, torej časa reševanja grških bank po evropskem diktatu, kolektivne pogodbe ne določajo več minimalne plače, temveč to določa zakon. Generalna konfederacija, ki zastopa predvsem delavce v zasebnem sektorju, je po večjih mestih organizirala tudi shode stavkajočih.

Audio file
14. 12. 2022 – 17.00
O trenutni eskalaciji na Kosovu

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je sprejela predlog za članstvo Kosova v organizaciji. S sprejetjem Kosova v organizacijo, ki je ne gre mešati z institucijami Evropske unije, bi vsi državljani Kosova dobili dostop do Evropskega sodišča za človekove pravice. V prid Kosova je glasovalo 131 predstavnikov, 29 jih je glasovalo proti. Proti sprejemu Kosova v Svet Evrope je najbolj glasno nastopila Srbija, poleg nje tudi Španija. V Srbiji oblastniki grozijo, da bodo v primeru sprejetja Kosova iz sveta izstopili oni. O dokončni včlanitvi bo moral odločati še Odbor ministrov Sveta Evrope, ki ga sestavlja 46 zunanjih ministrov držav članic. Parlamentarna skupščina sveta je kot pomemben korak v presoji odbora ministrov izpostavila vzpostavitev skupnosti srbskih občin na Kosovu. To je zahteva srbske vlade, o kateri sta se v sklopu bruseljskega sporazuma leta 2013 obe strani strinjali. Vendar je za vse kosovske vlade, vključno z aktualno Albina Kurtija, ustanovitev skupnosti srbskih občin vroč kostanj, saj se bojijo nastanka srbske države znotraj Kosova. 

Audio file
2. 12. 2020 – 21.00
Kako dohodkovna neenakost povzroči neravnovesja v mednarodni trgovini

Ameriški predsednik Joe Biden se je zavzel za potrojitev carin na uvoz kitajskega jekla in aluminija. Razlog za poostritev uvoza je presežna ponudba kitajskih sončnih celic, električnih avtov in drugih izdelkov zelene energije, izdelavo katerih Kitajska financira s subvencijami. Finančna ministrica Janet Yellen meni, da tako ravnanje spodriva ameriške proizvajalce, saj so kitajski izdelki cenejši, kar pa po navedbah ministrice omejuje konkurenco. Kitajska očitke zavrača, odgovarja pa, da je velika produkcija posledica tehnoloških napredkov. Podobne subvencije za lastno industrijo je uvedla tudi ameriška vlada. Poteza Bidena sodi v sklop tridnevne predvolilne kampanje po Pensilvaniji. Ustavil se bo tudi v mestu Pittsburgh, ki je najpomembnejše središče jeklarske industrije v državi. 

Audio file
12. 1. 2024 – 17.00
Noboa s podporo ZDA nad mamilarske tolpe

Ekvadorska vlada je razglasila izredno stanje na področju energetike, potem ko je Kolumbija prekinila izvoz elektrike. Tam se trenutno soočajo s sušo, zaradi katere so v nekaterih delih države, na primer v glavnem mestu Bogotá, omejili porabo vode. Eden izmed ukrepov je tudi ustavitev izvoza električne energije, saj Kolumbija večino elektrike pridobiva iz hidroelektrarn, njihovi jezovi pa so trenutno napolnjeni manj kot tretjinsko. Po prekinitvi izvoza je ekvadorski minister za energetiko in rudarstvo Andrea Arrobo Peña izjavil, da so bile aktivirane vse naprave za proizvajanje energije, hkrati pa poziva prebivalce, naj poskušajo omejiti porabo zaradi kriznega stanja in da bo verjetno prišlo tudi do izpadov elektrike. Ministru pa nasprotuje predsednik Daniel Noboa, ki je od njega zahteval odstop. Noboa trdi, da so se v energetskem sektorju zgodile sabotaže in koruptivna dejanja.

Audio file
1. 3. 2024 – 17.00
Zakaj ima Slovenija v zaporih nesorazmerno veliko tujcev

Vlada je potrdila predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki med drugim podaljšuje čas zadržanja tujcev na meji. Sicer novela zajema uresničitev odločb ustavnega sodišča ter implementacijo dveh evropskih direktiv. Ustavno sodišče je julija lani razveljavilo ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov pridobivanja prometnih podatkov in deloma bančnih podatkov posameznika. Z novelo zožujejo obseg kaznivih dejanj, za katera lahko policija uporablja prikrite preiskovalne ukrepe, policija pa bo morala tudi upoštevati strožji dokazni standard. Pridobivanje bančnih podatkov bo možno le s sodno odredbo. Sledeč evropskim direktivam urejajo dostop do odvetnika v kazenskem postopku ter zagotavljajo dodatna jamstva za mladoletne osebe. O zadnjem podrobneje pravosodna ministrica Andreja Katič.

Izjava

Sprememba novele zakona o kazenskem postopku vključuje še podaljšanje možnega zadržanja oseb pred zaslišanjem z zdajšnjih 12 na 18 ur. Zaslišanje oseb bo lahko potekalo tudi preko videokonference. Na ta način rešujejo težave pri nezakonitem prehajanju državne meje pod vodstvom »zločinskih družb«, je dejala Katič.

Izjava

V Državnem zboru bi morali obravnavati predlog novele zakona o zdravniški službi in tri predloge za posvetovalne referendume. A v opozicijskih Novi Sloveniji in Slovenski demokratski stranki so zahtevali preložitev obravnave predloga za posvetovalni referendum o uporabi konoplje, saj so po mnenju opozicije koalicijski poslanci spremembo referendumskega vprašanja predlagali prepozno. Če so sprva hoteli državljane vprašati zgolj o pridelavi konoplje z namenom medicinske uporabe, so kasneje dodali še ločeno vprašanje o omejeni osebni uporabi. Na glasovanju o dnevnem redu opozicija ni zagotovila nesklepčnosti, zato je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič sejo prekinila. Po premoru je obveljala beseda predsednice, v NSi pa so napovedali obstrukcijo zanje sporne točke. Tako so začeli z obravnavo novele zakona o zdravniški službi, s katero bi stavkajočim zdravnikom naložili minimum storitev, ki jih morajo opraviti. Poslanke in poslanci bodo odločali tudi o predlogih za razpis referenduma o evtanaziji, ki ga je predlagala vladna koalicija, in o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. 

Audio file
22. 7. 2022 – 17.00
Vladni ukrepi za blaženje posledic inflacije in draginje

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Petrola o oceni ustavnosti uredbe, s katero je vlada urejala cene naftnih derivatov. Uredba je med letoma 2022 in 2023 določala cene bencina, dizla in kurilnega olja. Ustavni sodniki so odločili, da sodišče presoja le veljavne predpise, razen kadar posledice neustavne in nezakonite določbe niso bile odpravljene. Če so take posledice zgolj nižji dohodki, potem lahko po mnenju Ustavnega sodišča Petrol uveljavi odškodninski zahtevek proti državi. Petrol je temu ugovarjal z argumentom, da so taki zahtevki dolgotrajni, vendar je Ustavno sodišče očitek zavrnilo, saj navaja, da je Petrol gospodarsko uspešen poslovni subjekt, zato uveljavljanje odškodninskega zahtevka ne pomeni pretežkega bremena.

Policijska uprava Maribor je podala kazensko ovadbo zoper županjo občine Ruše Urško Repolusk in njeno sestro zaradi suma zlorabe uradnega položaja, je prvi poročal časnik Večer. Ovadba se nanaša na dražbo občinskega stanovanja leta 2020, ki ga je na koncu kupila županjina sestra. Čez približno eno leto je solastnica tega istega stanovanja postala županja sama. Na sporno prodajo je opozoril nadzorni odbor občine, več prijav pa je prejela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, vendar ni mogla ukrepati, saj je zastaral dvoletni rok, ko lahko komisija uvede postopek ugotavljanja nasprotja interesov. Zadevo je zato predala policiji. Županja kazenske ovadbe ni komentirala.

OFF sta pripravila vajenka Brina in Rok. 

 

Vir fotografije: Wikimedia commons, Tadeáš Bednarz

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.