Italijanska vlada pod vodstvom postfašistke Georgie Meloni  je naposled dovolila izkrcanje sto štiridesetim mladoletnim in bolnim migrantom. Ob tem je vstop v državo zavrnila petintridesetim zdravim moškim. Migranti so se izkrcali v pristanišču Catania na Siciliji, pred obalo pa na dovoljenje za izkrcanje čakajo še tri reševalne ladje. Sprejeti migranti so bili po bolniški oskrbi premeščeni v sprejemni center na otoku. Notranji minister Matteo Piantedosi vztraja, da morajo ostali zapustiti italijanske vode. Nemško veleposlaništvo v Rimu je prejšnji teden pozvalo italijansko vlado k sprejemu migrantov, premierka Meloni pa se je odzvala s pozivom Nemčiji, naj ladjo prizna za svojo. Humanitarna organizacija SOS Humanity, ki upravlja z ladjo, zasidrano v Catanii, bo tožila italijansko vlado. Kot trdijo v organizaciji, dekret notranjega ministra, ki je omogočil izkrcanje le nekaterim migrantom, krši italijansko in mednarodno pravo.

Migrantov se bojita tudi avstrijska in češka vlada, ki sta podaljšali poostren nadzor na meji s Slovaško. Državi sta nadzor uvedli sočasno konec septembra, iztekel pa naj bi se v soboto. Češka je podaljšanje napovedala že v sredo, Avstrija pa se ji pridružuje s petnajstdnevnim podaljšanjem, ki ga je naznanil avstrijski notranji minister Gerhard Harner. Ta je prečkanje meja s strani migrantov označil za »umazan mafijski posel« in zatrdil, da je nadaljnji nadzor meja nujen. Avstrijsko notranje ministrstvo poroča, da so od začetka uvedbe nadzora meje aretirali 12 posameznikov. Po schengenskem zakoniku je nadzor na notranjih mejah Evropske unije sicer mogoče uvesti le v izrednih okoliščinah, ko je ogroženo delovanje mejnega nadzora. Vendar zakonik teh izrednih okoliščin ne opredeljuje podrobno.



Češki parlament je zaradi porasta cene energentov sprejel nov davek na presežke podjetij. Češka bo uvedla 60-odstotni davek na dobiček podjetij, ki bodo v obdobju med letoma 2023 in 2025 za več kot 120 odstotkov presegla povprečen dobiček iz obdobja med letoma 2018 in 2021. Tako naj bi država dobila tri in pol milijarde evrov letno. Namenila jih bo za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, ki jih je energetska kriza prizadela. Medtem je Daniel Křetínský, milijarder in eden od lastnikov energetskega konglomerata EPH, zagrozil, da bo ob sprejemu davka podjetje zapustilo državo. Zakon mora sicer sprejeti še senat.

Ostajamo pri skrajnih desničarjih. Jordan Bardella je postal novi vodja francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor. Sedemindvajsetletni evropski poslanec in dosedanji podpredsednik Nacionalnega zbora je nasledil Marine Le Pen, ki je stranko vodila več kot desetletje, in postal prvi vodja v njeni zgodovini, ki ne prihaja iz družine Le Pen. S podporo petinosemdesetih odstotkov udeležencev kongresa stranke je premagal edinega protikandidata Louisa Aliota, župana Perpignana. Bardella po svojih besedah želi stranko oddaljiti od protimigrantskih in antisemitskih stališč, na podlagi katerih je leta 1972 stranko osnoval Jean-Marie Le Pen. Marine Le Pen se je očitno naveličala vodenja stranke, a se iz politike ne umika, saj bo stranko usmerjala pri delovanju v državnem zboru. 

 

Prebivalci Frankfurta so na referendumu s 95-odstotno večino odstavili župana Petra Feldmanna. Feldmannu iz socialnodemokratske stranke trenutno sodijo zaradi suma korupcije. Obtožen je zlorabe položaja, saj naj bi nekdanji ženi Zubeyde Feldmann uredil visoko plačano službo v društvu Arbeiterwohlfahrt , krajše AWO, ki se ukvarja s socialno pravičnostjo. Društvo je pred volitvami leta 2018 nagovarjalo k donacijam Feldmannu, ta pa je z njim vzpostavil prijateljski odnos. Dokončni izid referenduma bo sicer znan v petek, ko bo Feldmann tudi primoran odstopiti. Nove volitve morajo biti sklicane v roku štirih mesecev.

Vojska Demokratične republike Kongo je napovedala splošno mobilizacijo mladine v boju proti odporniški skupini Gibanje 23. marca. To po besedah kongovskih oblasti pridobiva prednost v vzhodnem Kongu, zato je tiskovni predstavnik kongovske vojske, generalmajor Sylvain Ekenge, mlade Kongovce pozval k zaščiti tega območja. Kongovske oblasti želijo skupno število vojakov povečati na vsaj pol milijona ali celo milijon. Samo v Gomi, prestolnici province Severni Kivu, je trenutno okoli dva tisoč mladih vojakov. Od konca oktobra je Gibanje 23. marca s tega območja izgnalo skoraj dvesto tisoč prebivalcev. V regijo sile za pomoč vladi pošiljajo tudi sosednje države.

V Kosovski Mitrovici se je več tisoč kosovskih Srbov zbralo na protestnem shodu. Namen shoda je bila podpora srbskim predstavnikom, ki so se odločili zapustiti kosovske institucije. Svoje funkcije so protestno zapustili predsednik Srbske liste Goran Rakić, minister, pristojen za etnične skupnosti, ter nekateri poslanci, sodniki in tožilci. Svoje uniforme so pred kamerami v znak protesta slekli tudi policisti s severa Kosova. Vsi, ki so odstopili in slekli uniforme, napovedujejo, da se na svoje položaje ne bodo vrnili, dokler ne bodo kosovske oblasti umaknile zahtev o preregistraciji vozil s srbskimi registrskimi tablicami. Shod je potekal mirno, protestniki pa so predvajali pesem »To je Srbija«, ki jo slišite v ozadju, in opozarjali, da naj bi Evropska unija kršila bruseljski sporazum. Ta določa, da mora Priština vzpostaviti skupnost srbskih občin, kar se še ni zgodilo. 

Praktične posledice nadzora in sankcioniranja napačnih registrskih tablic predstavi Eraldin Fazliu, ustvarjalec oddaje Interaktiv na Kohavision-KTV.

Izjava

Še pred protesti je v soboto potekal razgovor med predstavnikom Evropske unije Josepom Borrellom, kosovskim premierjem Albinom Kurtijem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Borrell ju je pozval k vzpostavitvi dialoga v izogib morebitnemu nasilju. Nesporazum glede avtomobilskih registrskih tablic izhaja iz želje kosovskih oblasti po preregistraciji vozil kosovskih Srbov, kar je odziv na to, da morajo v Srbiji vozniki zamenjati kosovske registracije.

V občini Šmartno pri Litiji je po domnevnih pritiskih z vrha občine uredništvo občinskega glasila onemogočilo objavo intervjujev z županskimi kandidati. V Krajevnih novicah zaradi pritiskov na urednika Jerneja Kotarja ne bodo objavljeni intervjuji protikandidatov trenutnega župana in kandidata, Rajka Meserka, ki uživa podporo Slovenske ljudske stranke. Po besedah trenutnega župana Meserka je bil urednik glasila pristranski, saj je predlagal kandidaturo županovega nasprotnika Blaža Izlakarja. Meserko je intervju v občinskem glasilu zavrnil, ostali štirje kandidati pa so ga opravili. Kandidatka Andreja Kastelic iz Nove Slovenije nam je pisno sporočila, citiramo: »S strani urednika Krajevnih novic smo bili vsi kandidati za občino Šmartno pri Litiji povabljeni, da odgovorimo na tri vprašanja /…/ za namen objave v novicah. Po posredovanju le-teh me je poklical urednik, da z objavo ne bo nič, ker ga je župan opozoril, da to ni v skladu z uredniškimi pravili.« Konec navedka.



Kotar je za Delo povedal, da je Meserka zmotilo vprašanje o gradnji vrtca, saj je zoper njega vložena kazenska ovadba zaradi suma korupcije pri izvedbi projekta. Prav tako naj bi Meserko pričakoval, da bo intervjuvan samo on, ne vsi kandidati. Leta 2018 ob izvedbi intervjuja z vsemi kandidati ni bilo težav.

OFF sta pripravili vajenki Pia Zala in Neva, poleg je posedal Virant.

Vir fotografije: wikimedia commons,  javna last, modificirano