OFF Švedskih demokratoff

Aktualno-politična novica
12. 9. 2022 - 15.00
 / OFF

Specoperacija, cenzura, represija
 / 18. 3. 2022
Na zapadu ništa novo, zato pa ukrajinski vojaški in politični vrh poroča o hitrih premikih na okupiranem vzhodu. Pretekli konec tedna naj bi tako ukrajinske oborožene sile osvojile vsaj dvajset naselij in skupno tri tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. Uradna Rusija o domnevnih porazih na bojiščih ne govori, nenazadnje za to – zaradi proslave 875. obletnice prve omembe prestolnice Moskve v pisnih virih – ni bilo časa. Kljub temu je rusko obrambno ministrstvo oznanilo, da so se njihove sile umaknile iz strateško pomembnih mest Izjum in Balaklija, da bi se reorganizirale, lokalna proruska oblast v Harkivu pa poroča o več tisoč civilnih prebežnikih v Rusijo. O pomembnosti dogajanja na bojiščih vojne v Ukrajini priča tudi na omrežju Telegram dana izjava Ramazana Kadirova, predsednika ruske zvezne republike Čečenije, da se namreč čečenski borci vračajo na bojišče, ob tem pa je okrcal tudi stratege na Ministrstvu za obrambo za nastalo stanje. V urah po domnevnih ukrajinskih prodorih je na tako imenovanem osvobojenem območju množično zmanjkovalo električnega toka, za kar so ukrajinske oblasti okrivile bežeče ruske vojake, ki naj bi obstreljevali električno infrastrukturo.

Pregled novejših dogajanj v rusko-ukrajinski vojni
 / 26. 8. 2022
Ob porazih na mednarodnem polju specialne vojaške operacije, kot Rusija imenuje vojno v Ukrajini, pa je ruski predsednik Vladimir Putin s svojo stranko Enotna Rusija, ki jo na papirju vodi Dimitrij Medvedjev, požel uspehe na regionalnih in občinskih volitvah. Vseh 14 sedanjih guvernerjev, ki so se potegovali za ponovno izvolitev, je obdržalo svoj položaj, stranka pa je ohranila večino sedežev v skoraj vseh regionalnih in mestnih organih. Nič nepričakovanega v vojnem stanju, kot tudi ne preseneča ugotovitev neodvisnih opazovalcev volitev iz ruske organizacije Golos, da so bile volitve nepoštene.

Poskus požiga Korana na Švedskem
 / 19. 4. 2022
Desnica slavi tudi na drugem bregu Baltskega morja. Na švedskih parlamentarnih volitvah so, kot kaže po večini preštetih glasovnic, sicer zmagali do sedaj vladujoči Socialni demokrati, a največji preboj je uspel Švedskim demokratom. Stranka, ki je nastala na temeljih neonacističnih in rasističnih gibanj iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, je namreč zbrala skoraj 21 odstotkov glasov in postala druga največja stranka na Švedskem. Skupaj z Demokratsko, to je fašistično stranko, bodo tako Zmerna stranka, Sredinska stranka, Krščanski demokrati in Liberalna stranka po dosedanjih rezultatih za las prevzeli večino v parlamentu. Na končne rezultate bo potrebno počakati do srede, a v medijih se že pojavlja ime novega predsednika vlade – vodje stranke zmernežev Ulfa Kristerssona – ki pa to ne bo mogel postati brez podpore ksenofobne stranke švedskih demokratov.

Smrt britanske kraljice Elizabete odmeva tudi v britanskih kolonijah, ki jih Združeno kraljestvo cinično imenuje članice Commonwealtha. Predsednik vlade Antigve in Barbuda Gaston Browne je v medijskem nastopu zatrdil, da bo karibska članica Commonwealtha v prihodnjih treh letih izvedla plebiscit o vzpostavitvi republike. S tem bi se Antigva in Barbuda odrekli nadoblasti kralja Združenega kraljestva Karla tretjega.

Od protestov proti zvišanju cen goriva do sporov znotraj Demokratske stranke
 / 15. 3. 2022
Albanske oblasti so za drugi hekerski napad na vladna spletna omrežja v letošnjem poletju ponovno okrivile Islamsko republiko Iran. Tokrat so hekerji napadli policijsko računalniško omrežje, zato je albanska policija začasno ugasnila sisteme za računalniški nadzor v pristaniščih, na letališčih in mejnih prehodih. Iran vsakršno vpletenost v aktualni ali julijski hekerski napad zanika, za poslabšanje diplomatskih odnosov med Iranom in Albanijo pa krivijo Združene države Amerike, ki so bile prvi in največji podpornik prekinitve diplomatskih stikov, za katero se je albanski premier Edi Rama odločil pretekli teden. Odnosi med Iranom in Albanijo so bili sicer skrhani že pred letošnjim julijem, saj ima v Albaniji politično zatočišče Ljudska mudžahedinska organizacija Irana, ki jo uradni Teheran smatra za teroristično organizacijo.

zaev
Zoran Zaev po porazu na lokalnih volitvah sprva odstopil, a si nato premislil
 / 2. 11. 2021
Zveza sindikatov Makedonije je na civilnem sodišču v Skopju proti vladi vložila tožbo zaradi diskriminacije javnih uslužbencev. Po tem, ko je vlada marca letos dvignila minimalno plačo z 250 na 300 evrov, z zakonom o minimalni plači ni uskladila plač zaposlenih v javnem sektorju. Sindikat tako zahteva izplačilo razlike med staro in novo minimalno plačo za vse izostale mesece. 

 

 

 

O škandalu v hravškem podjetju INA
 / 7. 9. 2022
Pred sedežem vladajoče Hrvatske demokratske zajednice v Zagrebu se je več kot tisočglava množica zbrala pod geslom: »Dajemo vam otkaz!«, kjer so protestniki zahtevali takojšen odstop predsednika vlade Andreja Plenkovića in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Protestniško gibanje je vzbudila afera v naftno-plinski družbi Ina, za kar policija preiskuje pet oseb in med njimi tudi člana HDZ-ja, ki naj bi družbo oškodovali za skoraj 133 milijonov evrov. Shod je sicer organiziralo proticepilsko politično gibanje Slobodni zajedno, k protestniškemu koritu pa so svoje lončke pristavili še politiki opozicijskih strank Most in Domovinski pokret ter neparlamentarne Hrvatske čiste stranke prava. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da se je shod od zahteve za odstop predsednika vlade zaradi korupcijskih afer kaj kmalu prevesil v nasprotovanje ukrepom proti širjenju epidemije, globalizmu, Evropski uniji, novinarjem in kar je še ostalih zarot Novega svetovnega reda. Po koncu uradnega programa je policija aretirala 22-letnika, ki naj bi pri sebi imel molotov koktajl in bombo z žeblji domače proizvodnje.

Novice na prostoru današnje Republike Slovenije:

Inšpektorat za delo v trenutnem stanju je samo kozmetika
 / 5. 7. 2017
Šalo na stran, sporoča minister za delo Luka Mesec ob predstavitvi na novo organiziranega inšpektorata za delo po tem, ko je glavni inšpektor Jadranko Grlić odstopil s položaja zaradi razkritja kršenja delavskih pravic v podjetjih Marinblu in avtopralnici Avtostop v Ljubljani. Inšpektorat bo po ministrovih besedah sedaj deloval bolj ciljno in manj v širino, torej se bo osredotočal na najbolj problematična podjetja in ne na vsa podjetja naenkrat. Poleg ciljne usmeritve bo največjo zarezo v dosedanje delovanje povzročilo novo tričlansko vodstvo. Mesec je zaenkrat imenoval samo vršilca dolžnosti glavnega šefa, to bo nekdanji novinar in predsednik sindikata novinarjev, dosedanji sodelavec Delavske svetovalnice in še pred tem stik z javnostjo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Luka Lukič. Ostala dva šefa pa bomo spoznali v prihodnosti. Vprašali smo Luko Lukiča po njegovih načrtih.

Izjava

 

 

*Vir slike: lastna obdelava priljubljenega mema iz interneta. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness