Ameriška vlada je včeraj z odlokom razrahljala pravila o cestnem transportu naftnih derivatov, potem ko je največji naftovod v ZDA prizadel kibernetski napad, ki naj bi ga z izsiljevalsko programsko opremo povzročila kibernetska kriminalna skupina DarkSide. Ta je v četrtek vdrla v omrežje nadzornega upravnika cevovodov, Colonial Pipeline, po zasegu podatkov v velikosti 100 gigabajtov pa zahtevala odkupnino in sistemu popolnoma onemogočila delovanje. Zakonodaja je zato sprostila pravila o cestnem prevozu goriva, kar pomeni, da voznikom v 18 zveznih državah ob prevozu bencina, dizla in kerozina izdaja začasno oprostitev delovnega časa. Colonial Pipeline si v sodelovanju z ministrstvom za energetiko in strokovnjaki za kibernetsko varnost še vedno prizadeva za obnovitev svojih storitev. Sistem cevovodov dnevno prenaša 2,5 milijona 159-litrskih sodčkov nafte, s katerimi vzhodno obalo ZDA oskrbuje z bencinom, dizlom in kerozinom.  

V Kaliforniji sta se katoliška škofa sprla glede obhajila za politike, ki podpirajo pravico do splava. Nadškof San Francisca Salvatore Cordileone namreč splavu odločno nasprotuje in zato vztraja, da politiki, ki zagovarjajo tovrstno dejanje, kot je predsednik ZDA Joe Biden, ne smejo prejeti obhajila. Škof San Diega Robert McElroy pa opozarja, da lahko takšno politiziranje evharistije prinese negativne posledice. Trenutno o dajanju obhajila podpornikom splava v ZDA odloča vsak škof posamezno, o problematiki pa naj bi spregovorili tudi na ameriški škofovski konferenci prihodnji mesec, kjer načrtujejo glasovanje o predlogu dokumenta, ki bi podpornike splava pozval, da se vzdržijo obhajila.

Škotska nacionalna stranka je v soboto dobila večino v regionalnem parlamentu. Z osvojenimi 64 mesti v 129-članskem parlamentu je tako zmagala že četrtič zapored in si s tem utrdila pot do ustavnega boja z britanskim premierjem Borisom Johnsonom za prihodnost Združenega kraljestva. Drugo mesto na volitvah so zasedli škotski konservativci z 31 mesti, sledijo laburisti z 22, nato še Zeleni in Liberalni demokrati. Po zmagi namerava škotska ministrica in voditeljica SNP, Nicola Sturgeon, nadaljevati z drugim referendumom o neodvisnosti Škotske, Britanska vlada pa formalistično zatrjuje, da mora Johnson kakršen koli referendum odobriti, a je že večkrat jasno pokazal, da tega ne bo storil, saj se sklicuje na anketo iz leta 2014, v kateri je vzorec na Škotskem izkazal podporo bivanju v Združenem kraljestvu.  

Alžirija je včeraj prepovedala kakršne koli proteste, ki nimajo predhodne odobritve ministrstva za notranje zadeve. Od sedaj naprej je treba za izvajanje protestov imeti dovoljenje s seznamom organizatorjev ter časom začetka in konca demonstracij, neupoštevanje navedenih postopkov pa zakonodaja smatra za kršitev zakona in ustave. Sprejeti ukrepi so v skladu z novo ustavo, ki so jo volivci sprejeli na referendumu novembra lani, protestniki pa menijo, da gre za načrtno omejevanje tedenskih množičnih demonstracij, ki se po krajšem premoru zaradi pandemije vlečejo že od leta leta 2019. Takrat so namreč v Alžiriji z množičnimi protesti zahtevali odstop tedanjega predsednika Abdelaziza Bouteflike, ki je posledično odstopil aprila 2019, vendar so se protesti nadaljevali z zahtevo odstopa celotne vladajoče elite. 

Evropska komisija še ni obnovila naročila cepiva proti koronavirusu proizvajalca AstraZeneca, s katerim se veljavna pogodba izteče prihodnji mesec. Evropski komisar za notranji trg, Thierry Breton, je sicer zatrdil, da to ne izključi možnosti novega naročila tovrstnih cepiv v prihodnosti, vendar pa se EU za zdaj nagiba k drugim podjetjem, v prvi vrsti k Pfizerju in BioNTechu, s katerima je sklenila novo pogodbo. Med letoma 2021 in 2023 naj bi EU predvidoma prejela 1,8 milijarde odmerkov njunega cepiva, Breton je povedal, da je bila cena za drugo generacijo cepiv nekoliko višja. 

Največja vladna Srbska napredna stranka pod vodstvom Aleksandra Vučića je napovedala združitev s tretjo največjo koalicijsko Srbsko domoljubno zvezo Aleksandra Šapića, ki je tudi župan občine Novi Beograd. Poenotenje vladajoče stranke s tretjo največjo v državnem zboru zunanjemu opazovalcu ideološko sicer ni najbolj očitno, vendar naj bi šlo za strategijo, ki bi strankama prinesla več glasov na prihajajočih volitvah v Beogradu, kjer naj bi se znotraj SNS-a povečeval vpliv ministra za obrambo Nebojše iz Beograda Stefanovića. Več o srbski strankarski fuziji v današnjem OFFsajdu ob petih.



NOVICE V SLOVENIJI:

Danes se je slovenskim policistom pri varovanju meje s Hrvaško pridružilo 21 tujih kolegov - 10 jih prihaja s Poljske, 6 iz Litve, pet pa iz Estonije. Dopoldne sta jih na novomeški policijski upravi sprejela notranji minister Aleš Hojs ter generalni direktor policije Anton Olaj. Tuji policisti bodo našim pomagali pri nadzoru meje v Beli krajini ter pri postopkih s prebežniki, tovrstno delo pa bodo opravljali vsaj en mesec do največ pol leta. Sicer je v teh časih ugotovljenih nezakonitih prehajanj meje manj, vendar jasnovidni Hojs ocenjuje, da je tuja pomoč zaradi omilitve obremenitve, ki jo predstavljajo prehodi čez mejo, zelo dobrodošla, sploh pri varovanju njegove vikend posesti v metliških vinogradih.  Pogovori o pomoči iz tujine potekajo tudi z drugimi državami, kot so Danska, Avstrija in Nemčija, že v naslednjih mesecih pa bodo k nam prišli tudi policisti iz Romunije in Madžarske. 

Off je pripravila vajenka Hana, mentoriral je Jaka.