V japonski jedrski elektrarni Fukušima, ki sta jo marca 2011 poškodovala potres in cunami, so delavci začeli z odstranjevanjem gorivnih palic iz med naravno katastrofo uničenega 4. reaktorja. Gre za uranove in plutonijeve gorivne palice, ki so med seboj povezane v 1.500 skupkov, ki jih s pomočjo velikega žerjava premeščajo iz enega bazena za odstranjevanje v drugega. Po navedbah poznavalcev naj bi šlo za zahteven in nevaren postopek, običajen za razgradnjo nukleark, trajal pa naj bi več kot eno leto. Po besedah vodstva jedrske elektrarne v Fukušimi naj bi bil postopek nujen za stabilizacijo razmer v nuklearki, strokovnjaki za jedrsko energijo pa na drugi strani svarijo, da bi lahko že manjša napaka tudi korenito poslabšala razmere. Celotna razgradnja elektrarne v Fukušimi, ki jo predvidevajo japonske oblasti, naj bi sicer trajala več desetletij.

Za prisluškovalne trende in špijunsko evforijo niso imuni niti v južni hemisferi. Avstralski radio ABC poroča, sklicujoč se na razkritja nekdanjega sodelavca ameriške agencije za nacionalno varnost Edwarda Snowdna, da naj bi avstralska tajna služba v preteklosti poskušala prisluškovati prenosnemu telefonu indonezijskega predsednika Susila Bambanga Yudhoyona. Avstralski vohuni naj bi leta 2009 dva tedna nadzorovali mobilnik Yudhoyone, tako da so beležili čas, dolžino pogovorov in telefonske številke sogovornikov, medtem ko naj vsebine pogovorov ne bi uspeli ujeti. Tarča nadzora naj bi bilo poleg indonezijskega predsednika tudi več njegovih sodelavcev in njegova soproga, indonezijske oblasti pa so se na informacije o avstralskem prisluškovanju odzvale z ogorčenjem. V Džakarti so, podobno kot v začetku meseca, ko so na dan prišle informacije o ameriškem prisluškovanju indonezijskim politikom, na pogovor poklicale avstralskega veleposlanika, indonezijski zunanji minister Martyja Natalegawe pa je dejanje označil za neprimerno.

V Siriji je močna eksplozija terjala najmanj 31 smrtnih žrtev, od tega tri generale in enega brigadnega generala. V mestu Harasta, ki leži v neposredni bližini severovzhodno od Damaska, je bila podtaknjena bomba, ki je bila najverjetneje podstavljena znotraj vladne stavbe ali pa celo pod njo. Najverjetneje so se uporniki infiltrirali v sirijsko vojaško bazo, znotraj katere je bila usodna administrativna stavba. Čas eksplozije je bil ključnega pomena za skoraj 200 ljudi, ki so zapustili stavbo zgolj eno uro preden je odjeknila bomba in še pravočasno ubežali tragediji. Britanski Observatorij za človekove pravice v Siriji poroča, da ni znano, za kakšne vrste bombo naj bi šlo, odgovornost za napad pa je prevzela uporniška skupina, imenovana „Ščit Damaska“. Svobodna sirijska vojska je v javnost podala video, v katerem je prikazano, kako se je vladna stavba zrušila do tal.

Uničevanje pragozdov na območju reke Amazonke v Braziliji je v zadnjem letu naraslo za 28 odstotkov. Kot navaja uradna brazilska statistika, je območje propadanja gozdov z dobrih 4.500 kvadratnih metrov, ki so jih zabeležili v avgustu 2012, do julija letos naraslo na slabih 5.900 kvadratnih metrov. Okoljevarstveniki in drugi aktivisti krčenje pragozdov na območju Amazonke pripisujejo reformi zaščitnega zakona za pragozdove, ki je bila po dolgotrajnem lobiranju kmetijskega sektorja in več neuspešnih vetih brazilske predsednice Dilme Rousseff sprejeta lani.

Reforma je med drugim močno zmanjšala obseg zavarovanih gozdnih območij v državi, prav tako pa je razglasila amnestijo za področja, uničena pred letom 2008. Okoljevarstveniki kljub temu za naraščanje uničevanja pragozdov ne krivijo vlade, pač pa kmetijski lobi, ki predstavlja 5 odstotkov brazilskega gospodarstva, in napovedujejo sestanke z lokalnimi in državnimi oblastmi, s katerimi bodo skušali trend varovanja gozdov vrniti v politično agendo. Ob tem opozarjajo na pomen pragozdov pri naraščanju emisij toplogrednih plinov, ki so eni glavnih povzročiteljev globalnega segrevanja. Brazilska vlada se je sicer leta 2009 zavzela za zmanjševanje krčenja pragozdov za 80 odstotkov do leta 2002 glede na povprečje uničevanja gozdov med letoma 1996 in 2005.

Kandidatka socialistov in nekdanja predsednica države Michele Bachelet je zmagovalka prvega kroga predsedniških volitev v Čilu. Nekdanjo čilsko predsednico, ki je predsedniški položaj opravljala že med letoma 2006 in 2010, je podprlo 47 odstotkov volivcev, s čimer je le za nekaj odstotnih točk zgrešila zmago v prvem krogu. Drugouvrščena kandidatka konservativcev Evelyn Matthei je prejela 25 odstotkov glasov in s tem ohranja minimalno upanje pred drugim krogom volitev. Favoritka Bacheletova, ki se leta 2010 po prvem pretečenem mandatu za naslednjega ni mogla potegovati zaradi ustavne prepovedi vezanja predsedniškim mandatov, je v predvolilni kampanji napovedala reforme, s katerimi želi zajeziti čedalje večje socialne razlike v Čilu, legalizirati namerava splav, najverjetnejša nova-stara čilska predsednica pa je študentom, ki so več mesecev glasno protestirali, med volitvami pa so okupirali tudi njene volilne štabe, obljubila višje davke za podjetja, s katerimi bi zagotovili brezplačen študij. Čile se sicer ponaša z enim največjih bruto domačih proizvodov v Južni Ameriki, kljub temu pa polovica od 17-milijonskega prebivalstva zasluži manj kot 500 dolarjev na mesec. Drugi krog predsedniških volitev bo v Čilu potekal 15. decembra.

Občinski svet in svet starešin libijskega mesta Misrata je po tridnevnih spopadih v libijski prestolnici Tripoli vojaške milico Misrate, pozval naj se umaknejo iz glavnega mesta. Spopadi v Tripoliju so se pričeli po tem, ko so vojaške sile iz Misrate začeli streljati na protestnike, kateri so demonstrirali proti urjenju paravojaških „civilnih“ enot, katere potekajo s strani Evropske unije. Glavni nalogi misije, imenovane EUBAM Libija, naj bi bili vzpostavitev mejnih in pomorskih obalnih straž, kateri bosta predstavljali del libijskega ministrstva za obrambo. Spopadi so povzročili že vsaj 43 smrtnih žrtev na strani protestnikov.

Medtem pa so v Tripoliju zgodila ugrabili namestnika libijske obveščevalne službe Mustafa Noaha. Ugrabitev se je zgodila dober mesec po tem, ko je bil ugrabljen predsednik vlade, s strani ene od bivših uporniških skupin. Mustafo so včeraj ugrabili blizu mednarodnega letališča v prestolnici, zaenkrat pa storilci še niso znani. Po poročanju libijskega parlamentarnega odbora za varnost so talca že izpustili.

Evropska komisija je predstavila zakonodajni predlog o ukinitvi vizumske obveznosti za državljane Moldavije, ki imajo biometrične potne liste. Evropska unija si želi s tem zbližati trgovske in politične stike z bivšimi narodi Sovjetskega bloka, vključno z Moldavijo, Ukrajino in Gruzijo, program pa naj bi omogočil Moldavijcem potovanje po Evropski uniji brez vizuma do 90 dni na leto. Moldavija kot ena najrevnejših držav v Evropski uniji v Evropi, po ocenah analitikov nujno potrebuje vizumsko liberalizacijo za boljšo prihodnost države in za boljše odnose med Moldavijo in Evropsko unijo. Napoved liberalizacije vizumskega režima za Moldavijo je med prvimi pozdravila njena soseda Romunija.

Študentje v Bolgariji deželo ohranjajo v primežu protestov. Pred dobrim tednom pričete okupacije fakultet so se razširile na 15 univerzitetnih centrov širom države, študentje pa sporočajo, da ne nameravajo iskati bodočnosti v tujini, temveč si želijo vzpostaviti ustrezne razmere za življenje doma. Več o študentski okupaciji študentski aktivist Ivailo Dinev:

izjavi lahko prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Ivailo nadaljuje z opisom poteka okupacije in vzpostavljanja vzporedne bolgarske realnosti:

izjavi lahko prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

V Kosovski Mitrovici na severu Kosova so potekale ponovljene lokalne volitve. V primerjavi z glasovanjem pred dvema tednoma, ki so ga obeležili incidenti, zaradi katerih so morali volišča zapreti, volitve pa prekiniti, je tokratno izbiranje lokalnih predstavnikov potekalo mirno. Volitev se je ob bojkotu večine lokalnih Srbov, kljub drugačnim apelom Beograda, udeležilo dobrih 22 odstotkov volilnih upravičencev, ki so po preštetih glasovih drug ikrog v tekmi za župana Kosovske Mitrovice med 5 kandidati namenili kandidatu liste Srbska Krstimirju Pantiću in kandidatu socialistov Oliverju Ivanoviću. Prvi naj bi na volitvah, ki so potekale ob izjemnih varnostnih ukrepih, prejel slabih 38 odstotkov glasov, za Ivanovića pa je glas oddalo dobrih 10 procentov volivcev manj. Drugi krog lokalnih volitev, ki so po mnenju mednarodne skupnosti ter srbskih in kosovskih oblasti ključ za prihodnost obeh držav, bo na Kosovu potekal 1. decembra.

Državni zbor bo predvidoma jutri v drugo obravnaval predlog zakonov o političnih strankah ter o volilni in referendumski kampanji. Noveli med drugim prinašata prepoved donacij političnim strankam od pravnih oseb, širitev pristojnosti računskega sodišča in večjo transparentnost donacij strankam. V Društvu Integriteta predlagane spremembe načelno pozdravljajo, kljub temu pa opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti.

izjavi lahko prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

V nadaljevanju Vidal pojasni, zakaj je večja transparentnost donacij pravnih oseb po njihovem ustreznejša od prepovedi tovrstnega financiranja političnih strank.

izjavi lahko prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

OFF sta pripravila Nejc Marcen in vajenec Žiga.